Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani
Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja
Dan slovenskih rudarjev
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stavbenik Francesco Coconi, po rodu iz Furlanije, je iz Trevisa prišel v Ljubljano, kjer mu je gubernij pred 200 leti (1823) priznal naslov stavbnega mojstra. V obdobju vsesplošnega diktata avstrijskega gradbenega uradništva je kot vodilni ljubljanski arhitekt predmarčne dobe pod beneškim vplivom obogatil Ljubljano s klasicizmom. To je videti na primer na zunanjosti Kapretzove hiše na Slovenski cesti nasproti Banke Slovenije, pročelju Mestnega muzeja ter spominskem stebru in vrtnem paviljonu v Dolu pri Ljubljani. Leta 1831 je Francesco Coconi prevzel delo pri zagrebški škofiji, leto zatem pa se je izgubila za njim vsaka sled.
Leta 1889 se je v Téšanovcih rodil podjetnik Josip Benko, ki je med obema vojnama veljal za vodilnega prekmurskega industrialca, saj je bil lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila Mesna industrija Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta 1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 1935 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu nove oblasti zaplenile premoženje in ga na montiranem sodnem procesu zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem obsodile na smrt in junija 1945 tudi usmrtile. Leta 1993 so sodni postopek obnovili, rezultat je bila oprostilna sodba. Josip Benko je bil obsojen predvsem zato, ker je bil premožen in gospodarsko uspešen. V njegovi rojstni vasi so mu leta 2005 postavili spominsko znamenje.
Kipar Janez Lenassi je bil po študiju na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev v Seči pri Portorožu in v Kostanjevici na Krki. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva, pri čemer izstopa njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko. *Posnetek Med njegove pomembne spomeniške stvaritve sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu in eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča in ob 50. obletnici Luke Koper ter vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (portal hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Kipar Janez Lenassi se je rodil leta 1927 v Opatiji.
Leta 1934 se je v Hrastniku natančneje v jami Ojstro začela petdnevna gladovna stavka rudarjev, ki je zajela vse Zasavje. To je bila prva takšna stavka v Sloveniji, uperjena pa je bila proti slabšanju socialnega položaja rudarjev. Kljub stavki je vodstvo premogovnika oktobra tistega leta rudarjem znižalo plače. 3. julij je v spomin na te dogodke praznik slovenskih rudarjev.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani
Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja
Dan slovenskih rudarjev
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stavbenik Francesco Coconi, po rodu iz Furlanije, je iz Trevisa prišel v Ljubljano, kjer mu je gubernij pred 200 leti (1823) priznal naslov stavbnega mojstra. V obdobju vsesplošnega diktata avstrijskega gradbenega uradništva je kot vodilni ljubljanski arhitekt predmarčne dobe pod beneškim vplivom obogatil Ljubljano s klasicizmom. To je videti na primer na zunanjosti Kapretzove hiše na Slovenski cesti nasproti Banke Slovenije, pročelju Mestnega muzeja ter spominskem stebru in vrtnem paviljonu v Dolu pri Ljubljani. Leta 1831 je Francesco Coconi prevzel delo pri zagrebški škofiji, leto zatem pa se je izgubila za njim vsaka sled.
Leta 1889 se je v Téšanovcih rodil podjetnik Josip Benko, ki je med obema vojnama veljal za vodilnega prekmurskega industrialca, saj je bil lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila Mesna industrija Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta 1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 1935 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu nove oblasti zaplenile premoženje in ga na montiranem sodnem procesu zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem obsodile na smrt in junija 1945 tudi usmrtile. Leta 1993 so sodni postopek obnovili, rezultat je bila oprostilna sodba. Josip Benko je bil obsojen predvsem zato, ker je bil premožen in gospodarsko uspešen. V njegovi rojstni vasi so mu leta 2005 postavili spominsko znamenje.
Kipar Janez Lenassi je bil po študiju na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev v Seči pri Portorožu in v Kostanjevici na Krki. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva, pri čemer izstopa njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko. *Posnetek Med njegove pomembne spomeniške stvaritve sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu in eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča in ob 50. obletnici Luke Koper ter vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (portal hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Kipar Janez Lenassi se je rodil leta 1927 v Opatiji.
Leta 1934 se je v Hrastniku natančneje v jami Ojstro začela petdnevna gladovna stavka rudarjev, ki je zajela vse Zasavje. To je bila prva takšna stavka v Sloveniji, uperjena pa je bila proti slabšanju socialnega položaja rudarjev. Kljub stavki je vodstvo premogovnika oktobra tistega leta rudarjem znižalo plače. 3. julij je v spomin na te dogodke praznik slovenskih rudarjev.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov