Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Stavbenik Francesco Coconi, po rodu iz Furlanije, je iz Trevisa prišel v Ljubljano, kjer mu je gubernij pred 200 leti (1823) priznal naslov stavbnega mojstra. V obdobju vsesplošnega diktata avstrijskega gradbenega uradništva je kot vodilni ljubljanski arhitekt predmarčne dobe pod beneškim vplivom obogatil Ljubljano s klasicizmom. To je videti na primer na zunanjosti Kapretzove hiše na Slovenski cesti nasproti Banke Slovenije, pročelju Mestnega muzeja ter spominskem stebru in vrtnem paviljonu v Dolu pri Ljubljani. Leta 1831 je Francesco Coconi prevzel delo pri zagrebški škofiji, leto zatem pa se je izgubila za njim vsaka sled.

Leta 1889 se je v Téšanovcih rodil podjetnik Josip Benko, ki je med obema vojnama veljal za vodilnega prekmurskega industrialca, saj je bil lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila Mesna industrija Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta 1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 1935 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu nove oblasti zaplenile premoženje in ga na montiranem sodnem procesu zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem obsodile na smrt in junija 1945 tudi usmrtile. Leta 1993 so sodni postopek obnovili, rezultat je bila oprostilna sodba. Josip Benko je bil obsojen predvsem zato, ker je bil premožen in gospodarsko uspešen. V njegovi rojstni vasi so mu leta 2005 postavili spominsko znamenje.

Kipar Janez Lenassi je bil po študiju na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev v Seči pri Portorožu in v Kostanjevici na Krki. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva, pri čemer izstopa njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko. *Posnetek  Med njegove pomembne spomeniške stvaritve sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu in eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča in ob 50. obletnici Luke Koper ter vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (portal hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Kipar Janez Lenassi se je rodil leta 1927 v Opatiji.

Leta 1934 se je v Hrastniku natančneje v jami Ojstro začela petdnevna  gladovna stavka rudarjev, ki je zajela vse Zasavje. To je bila prva takšna stavka v Sloveniji, uperjena pa je bila proti slabšanju socialnega položaja rudarjev. Kljub stavki je vodstvo premogovnika oktobra tistega leta rudarjem znižalo plače. 3. julij je v spomin na te dogodke praznik slovenskih rudarjev.