Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem
Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru
Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Do leta 1867, ko je poslanska zbornica avstro-ogrske monarhije sprejela sklep o odpravi javnih usmrtitev, so smrtne kazni z obešanjem opravljali pred številnimi gledalci. Zadnja javna usmrtitev na slovenskih tleh je bila na današnji dan leta 1865, ko so na Marofu v Novem mestu obesili dve ženski in enega moškega; na smrt so bili obsojeni zaradi naklepnega umora. Zločin je močno odmeval na Dolenjskem in izvršitev kazni si je menda ogledalo več kot pet tisoč ljudi; Novo mesto samo jih je takrat štelo le nekaj več kot dva tisoč. Po usmrtitvi so uspešno prodajali razmnoženo risbo treh obešencev ter celó besedilo »smrtne sodbe«, ki ga je natisnil novomeški tiskar Tandler. Javne eksekucije so proti koncu leta 1868 umaknili za jetnišnične zidove.
Kljub nasprotovanju očeta se je po koncu gimnazije odpravila v Ženevo na študij medicine. Ko je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje, je v želji po nadaljevanju študija odšla v Bern; tam je dobila delo v sanatoriju. Študij medicine je končala leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila z Jankom Kukovcem iz Ljutomera. Ko je želela nekaj pozneje v Gradcu odpreti ambulanto, so jo zavrnili. Avstrija je namreč tedaj od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu znova diplomirati. Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu, hkrati pa edina, ki je v mestu delala kot zdravnica. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim in čeprav ni govorila italijansko, si je pridobila veliko pacientk. Po prvi svetovni vojni se je ustalila v Mariboru in kot edina zdravnica v mestu odprla zasebno ambulanto za ženske in otroške bolezni. Ob začetku druge svetovne vojne je morala v izgnanstvo, po njej pa je znova odprla zasebno prakso in sprejemala paciente še tedaj, ko je imela že več kot devetdeset let. Klara Kukovec, mama tik pred koncem druge svetovne vojne umorjenega partizanskega zdravnika dr. Roberta Kukovca, se je rodila pred 140 leti (1883) v Hersonu v tedanji carski Rusiji.
Pesnik in prevajalec Peter Levec je bil med drugo svetovno vojno na prisilnem delu v Nemčiji, od tam pa je leta 1943 pobegnil k partizanom. Izviral je iz generacije, ki je prve pesmi objavljala tik pred okupacijo, opazneje pa se je s poezijo začela ukvarjati v partizanih. Zaradi znanja jezikov je po večini deloval kot zvezni častnik pri ameriški vojni misiji na partizanskem letališču Otok v Beli krajini. Leta 1945 je izdal zbirko "Koraki v svobodo", ki je bila sicer ena prvih knjig, izdanih po drugi svetovni vojni, in je značilen primer partizanske poezije. *Posnetek Pri svojem doživljanju sveta je bil čustveno zadržan, kar zadeva obliko in slog, pa je bil zvest realistični poetiki. Pozneje je izdal še dve pesniški zbirki, predvsem pa je prevajal. Med drugim je bil tudi urednik pri Radiu Ljubljana, nato pa do leta 1976 urednik v Cankarjevi založbi. Peter Levec se je rodil pred 100 leti (1923) v Zgornjem Tuhinju.
Etnomuzikolog, jezikoslovec in raziskovalec slovenskih narečij Pavel Merkú je leta 1950 diplomiral iz slovanske filologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, deset let pozneje pa je v Rimu doktoriral iz literarnih ved. Študiral je tudi violino in kompozicijo. Sprva je bil srednješolski profesor v Ljubljani in na Tržaškem, pozneje pa svetovalec za glasbene programe, glasbeni kritik in urednik slovenskih oddaj na tržaškem Radiu A. Kot skladatelj je ustvarjal za skoraj vse sestave in zvrsti. Njegov opus obsega solistična, komorna, simfonično-koncertna in vokalno-instrumentalna dela, samospeve, zbore in scensko glasbo. Merkujeva glasba je ekspresionistično usmerjena in pogosto povezana s slovenskim izročilom. Njegovo najobsežnejše delo je opera »Kačji pastir« na besedilo Svetlane Makarovič. Na etnografskem področju se je posvečal preučevanju ljudske kulture v Beneški Sloveniji ter raziskovanju narečnih posebnosti, v revijalnem in knjižnem tisku pa je objavljal gradiva z etnografskega in etnomuzikološkega področja. Pavle Merkú se je rodil leta 1927 v Trstu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem
Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru
Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Do leta 1867, ko je poslanska zbornica avstro-ogrske monarhije sprejela sklep o odpravi javnih usmrtitev, so smrtne kazni z obešanjem opravljali pred številnimi gledalci. Zadnja javna usmrtitev na slovenskih tleh je bila na današnji dan leta 1865, ko so na Marofu v Novem mestu obesili dve ženski in enega moškega; na smrt so bili obsojeni zaradi naklepnega umora. Zločin je močno odmeval na Dolenjskem in izvršitev kazni si je menda ogledalo več kot pet tisoč ljudi; Novo mesto samo jih je takrat štelo le nekaj več kot dva tisoč. Po usmrtitvi so uspešno prodajali razmnoženo risbo treh obešencev ter celó besedilo »smrtne sodbe«, ki ga je natisnil novomeški tiskar Tandler. Javne eksekucije so proti koncu leta 1868 umaknili za jetnišnične zidove.
Kljub nasprotovanju očeta se je po koncu gimnazije odpravila v Ženevo na študij medicine. Ko je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje, je v želji po nadaljevanju študija odšla v Bern; tam je dobila delo v sanatoriju. Študij medicine je končala leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila z Jankom Kukovcem iz Ljutomera. Ko je želela nekaj pozneje v Gradcu odpreti ambulanto, so jo zavrnili. Avstrija je namreč tedaj od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu znova diplomirati. Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu, hkrati pa edina, ki je v mestu delala kot zdravnica. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim in čeprav ni govorila italijansko, si je pridobila veliko pacientk. Po prvi svetovni vojni se je ustalila v Mariboru in kot edina zdravnica v mestu odprla zasebno ambulanto za ženske in otroške bolezni. Ob začetku druge svetovne vojne je morala v izgnanstvo, po njej pa je znova odprla zasebno prakso in sprejemala paciente še tedaj, ko je imela že več kot devetdeset let. Klara Kukovec, mama tik pred koncem druge svetovne vojne umorjenega partizanskega zdravnika dr. Roberta Kukovca, se je rodila pred 140 leti (1883) v Hersonu v tedanji carski Rusiji.
Pesnik in prevajalec Peter Levec je bil med drugo svetovno vojno na prisilnem delu v Nemčiji, od tam pa je leta 1943 pobegnil k partizanom. Izviral je iz generacije, ki je prve pesmi objavljala tik pred okupacijo, opazneje pa se je s poezijo začela ukvarjati v partizanih. Zaradi znanja jezikov je po večini deloval kot zvezni častnik pri ameriški vojni misiji na partizanskem letališču Otok v Beli krajini. Leta 1945 je izdal zbirko "Koraki v svobodo", ki je bila sicer ena prvih knjig, izdanih po drugi svetovni vojni, in je značilen primer partizanske poezije. *Posnetek Pri svojem doživljanju sveta je bil čustveno zadržan, kar zadeva obliko in slog, pa je bil zvest realistični poetiki. Pozneje je izdal še dve pesniški zbirki, predvsem pa je prevajal. Med drugim je bil tudi urednik pri Radiu Ljubljana, nato pa do leta 1976 urednik v Cankarjevi založbi. Peter Levec se je rodil pred 100 leti (1923) v Zgornjem Tuhinju.
Etnomuzikolog, jezikoslovec in raziskovalec slovenskih narečij Pavel Merkú je leta 1950 diplomiral iz slovanske filologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, deset let pozneje pa je v Rimu doktoriral iz literarnih ved. Študiral je tudi violino in kompozicijo. Sprva je bil srednješolski profesor v Ljubljani in na Tržaškem, pozneje pa svetovalec za glasbene programe, glasbeni kritik in urednik slovenskih oddaj na tržaškem Radiu A. Kot skladatelj je ustvarjal za skoraj vse sestave in zvrsti. Njegov opus obsega solistična, komorna, simfonično-koncertna in vokalno-instrumentalna dela, samospeve, zbore in scensko glasbo. Merkujeva glasba je ekspresionistično usmerjena in pogosto povezana s slovenskim izročilom. Njegovo najobsežnejše delo je opera »Kačji pastir« na besedilo Svetlane Makarovič. Na etnografskem področju se je posvečal preučevanju ljudske kulture v Beneški Sloveniji ter raziskovanju narečnih posebnosti, v revijalnem in knjižnem tisku pa je objavljal gradiva z etnografskega in etnomuzikološkega področja. Pavle Merkú se je rodil leta 1927 v Trstu.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov