Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka
Vrt domovinske flore
Začetnik dveh glasbenih festivalov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska, po poroki s cesarjem Sigismundom Luksemburškim rimsko-nemška cesarica, je bila najnaprednejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. V vsem je presegala srednjeveški okvir v družinsko življenje umaknjene visoke plemkinje in je razvila že popolnoma renesančen lik osebnostno ozaveščene in samostojno družbeno delujoče izobražene aristokratke. Barbara se je Hermanu II. Celjskemu rodila okoli leta 1387 v Celju. Pridobila si je humanistično izobrazbo in poleg latinščine govorila več tujih jezikov. Oče jo je navdušil za astrologijo, ukvarjala se je tudi z alkimijo. Predvsem med bivanjem na Češkem − leta 1437 je bila okronana tudi za češko kraljico – je delala praktične poskuse in obiskovali so jo številni znameniti alkimisti. Pri raziskavah ji ni bilo pomembno iskanje zlata, ampak ukvarjanje z alkimijo kot naravoslovno disciplino. Pri tem delu ji je bilo poglavitno spoznavanje, praktično uporabo pa je usmerjala v zdravstvene in kozmetične namene. Astrologinja in alkimistka, rimsko-nemška cesarica in češka kraljica Barbara Celjska je umrla na današnji dan leta 1451. Pokopana je v kraljevi grobnici v Pragi.
Leta 1810 so v Ljubljani odprli botanični vrt, imenovan tudi Vrt domovinske flore pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. Vrt je odprl francoski maršal Auguste Marmont, prvi in glavni guverner Ilirskih provinc, in v njem zasadil lipo; ta je tam stala vse do lani. Ta vrt je tako edina nepretrgano delujoča kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova pri nas, več kot dvakrat starejša od slovenske univerze. Zdaj je v njem na dveh hektarjih površine zasajenih več kot 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik.
Lojze Bolta je bil prvi kustos za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo v Pokrajinskem muzeju Celje. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1952 vodil številna izkopavanja v Celju, na Štrucljevem gradišču nad Mozirjem, v Gotovljah in v Grižah. Leta 1956 je začel raziskovati arheološke ostanke na Rifniku nad Šentjurjem. Najdišče je postalo splošno znano že ob koncu 19. stoletja, ko so bili na njegovem pobočju odkriti prvi prazgodovinski grobovi, med drugo svetovno vojno pa je po navodilih nacističnih oblasti tam izkopaval Walter Schmid, deželni arheolog za Štajersko, in odkril sledove prazgodovinske in poznoantične naselbine. Njegovo delo je nadaljeval Lojze Bolta, ko je odkril nove poznoantične zgradbe z zgodnjekrščansko baziliko, edinstven vodni zbiralnik in novosti v naselbinskem obzidju, krona vsega pa je bilo raziskovanje grobišča iz 5. in 6. stoletja z izjemnimi najdbami. Tako se je Rifnik uvrstil med najpomembnejše višinske naselbine tega obdobja. Arheolog Lojze Bolta se je rodil pred 100 leti (1923) v Dragomlju.
Skladatelj, dirigent, aranžer in producent Berti Rodošek je po študiju glasbe v Gradcu pisal glasbo za različne izvajalce zabavne in narodno-zabavne glasbe. Ustvaril je približno 400 glasbenih del. V Mariboru je vodil ansambel Bertija Rodoška, v Ljubljani pa je bil član Mladih levov in Črnih vran. Z nekdanjo ženo, avtorico besedil Tatjano Rodošek, sta ustvarila vrsto uspešnic za številne izvajalce, pomembno pa je tudi njegovo pionirsko delo pri začetkih glasbenih festivalov Vesela jesen ter Melodije morja in sonca. Za oba je od leta 1964 pisal pesmi, med njimi bilo nekaj legendarnih popevk. Leta 2016 je izdal avtobiografijo Toti presneti Berti Rodošek. *Posnetek Engelbert ali Berti Rodošek se je rodil pred 80-imi leti (1943 ) v Gradcu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka
Vrt domovinske flore
Začetnik dveh glasbenih festivalov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska, po poroki s cesarjem Sigismundom Luksemburškim rimsko-nemška cesarica, je bila najnaprednejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. V vsem je presegala srednjeveški okvir v družinsko življenje umaknjene visoke plemkinje in je razvila že popolnoma renesančen lik osebnostno ozaveščene in samostojno družbeno delujoče izobražene aristokratke. Barbara se je Hermanu II. Celjskemu rodila okoli leta 1387 v Celju. Pridobila si je humanistično izobrazbo in poleg latinščine govorila več tujih jezikov. Oče jo je navdušil za astrologijo, ukvarjala se je tudi z alkimijo. Predvsem med bivanjem na Češkem − leta 1437 je bila okronana tudi za češko kraljico – je delala praktične poskuse in obiskovali so jo številni znameniti alkimisti. Pri raziskavah ji ni bilo pomembno iskanje zlata, ampak ukvarjanje z alkimijo kot naravoslovno disciplino. Pri tem delu ji je bilo poglavitno spoznavanje, praktično uporabo pa je usmerjala v zdravstvene in kozmetične namene. Astrologinja in alkimistka, rimsko-nemška cesarica in češka kraljica Barbara Celjska je umrla na današnji dan leta 1451. Pokopana je v kraljevi grobnici v Pragi.
Leta 1810 so v Ljubljani odprli botanični vrt, imenovan tudi Vrt domovinske flore pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. Vrt je odprl francoski maršal Auguste Marmont, prvi in glavni guverner Ilirskih provinc, in v njem zasadil lipo; ta je tam stala vse do lani. Ta vrt je tako edina nepretrgano delujoča kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova pri nas, več kot dvakrat starejša od slovenske univerze. Zdaj je v njem na dveh hektarjih površine zasajenih več kot 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik.
Lojze Bolta je bil prvi kustos za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo v Pokrajinskem muzeju Celje. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1952 vodil številna izkopavanja v Celju, na Štrucljevem gradišču nad Mozirjem, v Gotovljah in v Grižah. Leta 1956 je začel raziskovati arheološke ostanke na Rifniku nad Šentjurjem. Najdišče je postalo splošno znano že ob koncu 19. stoletja, ko so bili na njegovem pobočju odkriti prvi prazgodovinski grobovi, med drugo svetovno vojno pa je po navodilih nacističnih oblasti tam izkopaval Walter Schmid, deželni arheolog za Štajersko, in odkril sledove prazgodovinske in poznoantične naselbine. Njegovo delo je nadaljeval Lojze Bolta, ko je odkril nove poznoantične zgradbe z zgodnjekrščansko baziliko, edinstven vodni zbiralnik in novosti v naselbinskem obzidju, krona vsega pa je bilo raziskovanje grobišča iz 5. in 6. stoletja z izjemnimi najdbami. Tako se je Rifnik uvrstil med najpomembnejše višinske naselbine tega obdobja. Arheolog Lojze Bolta se je rodil pred 100 leti (1923) v Dragomlju.
Skladatelj, dirigent, aranžer in producent Berti Rodošek je po študiju glasbe v Gradcu pisal glasbo za različne izvajalce zabavne in narodno-zabavne glasbe. Ustvaril je približno 400 glasbenih del. V Mariboru je vodil ansambel Bertija Rodoška, v Ljubljani pa je bil član Mladih levov in Črnih vran. Z nekdanjo ženo, avtorico besedil Tatjano Rodošek, sta ustvarila vrsto uspešnic za številne izvajalce, pomembno pa je tudi njegovo pionirsko delo pri začetkih glasbenih festivalov Vesela jesen ter Melodije morja in sonca. Za oba je od leta 1964 pisal pesmi, med njimi bilo nekaj legendarnih popevk. Leta 2016 je izdal avtobiografijo Toti presneti Berti Rodošek. *Posnetek Engelbert ali Berti Rodošek se je rodil pred 80-imi leti (1943 ) v Gradcu.
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov