Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka
Vrt domovinske flore
Začetnik dveh glasbenih festivalov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska, po poroki s cesarjem Sigismundom Luksemburškim rimsko-nemška cesarica, je bila najnaprednejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. V vsem je presegala srednjeveški okvir v družinsko življenje umaknjene visoke plemkinje in je razvila že popolnoma renesančen lik osebnostno ozaveščene in samostojno družbeno delujoče izobražene aristokratke. Barbara se je Hermanu II. Celjskemu rodila okoli leta 1387 v Celju. Pridobila si je humanistično izobrazbo in poleg latinščine govorila več tujih jezikov. Oče jo je navdušil za astrologijo, ukvarjala se je tudi z alkimijo. Predvsem med bivanjem na Češkem − leta 1437 je bila okronana tudi za češko kraljico – je delala praktične poskuse in obiskovali so jo številni znameniti alkimisti. Pri raziskavah ji ni bilo pomembno iskanje zlata, ampak ukvarjanje z alkimijo kot naravoslovno disciplino. Pri tem delu ji je bilo poglavitno spoznavanje, praktično uporabo pa je usmerjala v zdravstvene in kozmetične namene. Astrologinja in alkimistka, rimsko-nemška cesarica in češka kraljica Barbara Celjska je umrla na današnji dan leta 1451. Pokopana je v kraljevi grobnici v Pragi.
Leta 1810 so v Ljubljani odprli botanični vrt, imenovan tudi Vrt domovinske flore pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. Vrt je odprl francoski maršal Auguste Marmont, prvi in glavni guverner Ilirskih provinc, in v njem zasadil lipo; ta je tam stala vse do lani. Ta vrt je tako edina nepretrgano delujoča kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova pri nas, več kot dvakrat starejša od slovenske univerze. Zdaj je v njem na dveh hektarjih površine zasajenih več kot 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik.
Lojze Bolta je bil prvi kustos za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo v Pokrajinskem muzeju Celje. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1952 vodil številna izkopavanja v Celju, na Štrucljevem gradišču nad Mozirjem, v Gotovljah in v Grižah. Leta 1956 je začel raziskovati arheološke ostanke na Rifniku nad Šentjurjem. Najdišče je postalo splošno znano že ob koncu 19. stoletja, ko so bili na njegovem pobočju odkriti prvi prazgodovinski grobovi, med drugo svetovno vojno pa je po navodilih nacističnih oblasti tam izkopaval Walter Schmid, deželni arheolog za Štajersko, in odkril sledove prazgodovinske in poznoantične naselbine. Njegovo delo je nadaljeval Lojze Bolta, ko je odkril nove poznoantične zgradbe z zgodnjekrščansko baziliko, edinstven vodni zbiralnik in novosti v naselbinskem obzidju, krona vsega pa je bilo raziskovanje grobišča iz 5. in 6. stoletja z izjemnimi najdbami. Tako se je Rifnik uvrstil med najpomembnejše višinske naselbine tega obdobja. Arheolog Lojze Bolta se je rodil pred 100 leti (1923) v Dragomlju.
Skladatelj, dirigent, aranžer in producent Berti Rodošek je po študiju glasbe v Gradcu pisal glasbo za različne izvajalce zabavne in narodno-zabavne glasbe. Ustvaril je približno 400 glasbenih del. V Mariboru je vodil ansambel Bertija Rodoška, v Ljubljani pa je bil član Mladih levov in Črnih vran. Z nekdanjo ženo, avtorico besedil Tatjano Rodošek, sta ustvarila vrsto uspešnic za številne izvajalce, pomembno pa je tudi njegovo pionirsko delo pri začetkih glasbenih festivalov Vesela jesen ter Melodije morja in sonca. Za oba je od leta 1964 pisal pesmi, med njimi bilo nekaj legendarnih popevk. Leta 2016 je izdal avtobiografijo Toti presneti Berti Rodošek. *Posnetek Engelbert ali Berti Rodošek se je rodil pred 80-imi leti (1943 ) v Gradcu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka
Vrt domovinske flore
Začetnik dveh glasbenih festivalov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska, po poroki s cesarjem Sigismundom Luksemburškim rimsko-nemška cesarica, je bila najnaprednejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. V vsem je presegala srednjeveški okvir v družinsko življenje umaknjene visoke plemkinje in je razvila že popolnoma renesančen lik osebnostno ozaveščene in samostojno družbeno delujoče izobražene aristokratke. Barbara se je Hermanu II. Celjskemu rodila okoli leta 1387 v Celju. Pridobila si je humanistično izobrazbo in poleg latinščine govorila več tujih jezikov. Oče jo je navdušil za astrologijo, ukvarjala se je tudi z alkimijo. Predvsem med bivanjem na Češkem − leta 1437 je bila okronana tudi za češko kraljico – je delala praktične poskuse in obiskovali so jo številni znameniti alkimisti. Pri raziskavah ji ni bilo pomembno iskanje zlata, ampak ukvarjanje z alkimijo kot naravoslovno disciplino. Pri tem delu ji je bilo poglavitno spoznavanje, praktično uporabo pa je usmerjala v zdravstvene in kozmetične namene. Astrologinja in alkimistka, rimsko-nemška cesarica in češka kraljica Barbara Celjska je umrla na današnji dan leta 1451. Pokopana je v kraljevi grobnici v Pragi.
Leta 1810 so v Ljubljani odprli botanični vrt, imenovan tudi Vrt domovinske flore pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. Vrt je odprl francoski maršal Auguste Marmont, prvi in glavni guverner Ilirskih provinc, in v njem zasadil lipo; ta je tam stala vse do lani. Ta vrt je tako edina nepretrgano delujoča kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova pri nas, več kot dvakrat starejša od slovenske univerze. Zdaj je v njem na dveh hektarjih površine zasajenih več kot 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik.
Lojze Bolta je bil prvi kustos za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo v Pokrajinskem muzeju Celje. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1952 vodil številna izkopavanja v Celju, na Štrucljevem gradišču nad Mozirjem, v Gotovljah in v Grižah. Leta 1956 je začel raziskovati arheološke ostanke na Rifniku nad Šentjurjem. Najdišče je postalo splošno znano že ob koncu 19. stoletja, ko so bili na njegovem pobočju odkriti prvi prazgodovinski grobovi, med drugo svetovno vojno pa je po navodilih nacističnih oblasti tam izkopaval Walter Schmid, deželni arheolog za Štajersko, in odkril sledove prazgodovinske in poznoantične naselbine. Njegovo delo je nadaljeval Lojze Bolta, ko je odkril nove poznoantične zgradbe z zgodnjekrščansko baziliko, edinstven vodni zbiralnik in novosti v naselbinskem obzidju, krona vsega pa je bilo raziskovanje grobišča iz 5. in 6. stoletja z izjemnimi najdbami. Tako se je Rifnik uvrstil med najpomembnejše višinske naselbine tega obdobja. Arheolog Lojze Bolta se je rodil pred 100 leti (1923) v Dragomlju.
Skladatelj, dirigent, aranžer in producent Berti Rodošek je po študiju glasbe v Gradcu pisal glasbo za različne izvajalce zabavne in narodno-zabavne glasbe. Ustvaril je približno 400 glasbenih del. V Mariboru je vodil ansambel Bertija Rodoška, v Ljubljani pa je bil član Mladih levov in Črnih vran. Z nekdanjo ženo, avtorico besedil Tatjano Rodošek, sta ustvarila vrsto uspešnic za številne izvajalce, pomembno pa je tudi njegovo pionirsko delo pri začetkih glasbenih festivalov Vesela jesen ter Melodije morja in sonca. Za oba je od leta 1964 pisal pesmi, med njimi bilo nekaj legendarnih popevk. Leta 2016 je izdal avtobiografijo Toti presneti Berti Rodošek. *Posnetek Engelbert ali Berti Rodošek se je rodil pred 80-imi leti (1943 ) v Gradcu.
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov