Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Barbara Celjska, po poroki s cesarjem Sigismundom Luksemburškim rimsko-nemška cesarica, je bila najnaprednejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. V vsem je presegala srednjeveški okvir v družinsko življenje umaknjene visoke plemkinje in je razvila že popolnoma renesančen lik osebnostno ozaveščene in samostojno družbeno delujoče izobražene aristokratke. Barbara se je Hermanu II. Celjskemu rodila okoli leta 1387 v Celju. Pridobila si je humanistično izobrazbo in poleg latinščine govorila več tujih jezikov. Oče jo je navdušil za astrologijo, ukvarjala se je tudi z alkimijo. Predvsem med bivanjem na Češkem − leta 1437 je bila okronana tudi za češko kraljico – je delala praktične poskuse in obiskovali so jo številni znameniti alkimisti. Pri raziskavah ji ni bilo pomembno iskanje zlata, ampak ukvarjanje z alkimijo kot naravoslovno disciplino. Pri tem delu ji je bilo poglavitno spoznavanje, praktično uporabo pa je usmerjala v zdravstvene in kozmetične namene. Astrologinja in alkimistka, rimsko-nemška cesarica in češka kraljica Barbara Celjska je umrla na današnji dan leta 1451. Pokopana je v kraljevi grobnici v Pragi.

Leta 1810 so v Ljubljani odprli botanični vrt, imenovan tudi Vrt domovinske flore pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. Vrt je odprl francoski maršal Auguste Marmont, prvi in glavni guverner Ilirskih provinc, in v njem zasadil lipo; ta je tam stala vse do lani. Ta vrt je tako edina nepretrgano delujoča kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova pri nas, več kot dvakrat starejša od slovenske univerze. Zdaj je v njem na dveh hektarjih površine zasajenih več kot 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik.

Lojze Bolta je bil prvi kustos za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo v Pokrajinskem muzeju Celje. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1952 vodil številna izkopavanja v Celju, na Štrucljevem gradišču nad Mozirjem, v Gotovljah in v Grižah. Leta 1956 je začel raziskovati arheološke ostanke na Rifniku nad Šentjurjem. Najdišče je postalo splošno znano že ob koncu 19. stoletja, ko so bili  na njegovem pobočju odkriti prvi prazgodovinski grobovi, med drugo svetovno vojno pa je po navodilih nacističnih oblasti tam izkopaval Walter Schmid, deželni arheolog za Štajersko, in odkril sledove prazgodovinske in poznoantične naselbine. Njegovo delo je nadaljeval Lojze Bolta, ko je odkril nove poznoantične zgradbe z  zgodnjekrščansko baziliko, edinstven vodni zbiralnik in novosti v  naselbinskem  obzidju, krona vsega pa je bilo raziskovanje grobišča iz 5. in  6.  stoletja  z  izjemnimi  najdbami. Tako se je Rifnik uvrstil med najpomembnejše višinske naselbine tega obdobja. Arheolog Lojze Bolta se je rodil pred 100 leti (1923) v Dragomlju.

Skladatelj, dirigent, aranžer in producent Berti Rodošek je po študiju glasbe v Gradcu pisal glasbo za različne izvajalce zabavne in narodno-zabavne glasbe. Ustvaril je približno 400 glasbenih del. V Mariboru je vodil ansambel Bertija Rodoška, v Ljubljani pa je bil član Mladih levov in Črnih vran. Z nekdanjo ženo, avtorico besedil Tatjano Rodošek, sta ustvarila vrsto uspešnic za številne izvajalce, pomembno pa je tudi njegovo pionirsko delo pri začetkih glasbenih festivalov Vesela jesen ter Melodije morja in sonca. Za oba je od leta 1964 pisal pesmi, med njimi bilo nekaj legendarnih popevk. Leta 2016 je izdal avtobiografijo Toti presneti Berti Rodošek. *Posnetek Engelbert ali Berti Rodošek se je rodil pred 80-imi leti (1943 ) v Gradcu.