Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest
Primorski prostovoljec v boju za meje
Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1861 so slovenski domoljubi v Mariboru ustanovili Slovensko čitalnico, drugo tovrstno ustanovo pri nas. Prva je bila ustanovljena januarja tistega leta v Trstu, tretja je pa oktobra v Ljubljani in februarja 1862 še četrta – v Celju. Število čitalnic je naglo naraščalo, tako da jih je bilo leta 1869 po Slovenskem že 57 z okoli 4.000 člani. Čitalnice so prirejale »bésede«, različne prireditve z gledališkimi igrami, koncerti, govori in predavanji, ki so se praviloma končale s plesom. Mariborska čitalnica je imela svojo bésedo 7. oktobra 1861 z bogatim kulturnim sporedom in z uvodno recitacijo, naslovljeno z »Maribor«.
Vladimir Gradnik je leta 1915 maturiral na goriški gimnaziji. Oktobra 1917 je postal vojak 97. tržaškega polka avstro-ogrske armade, v katerem je bila od približno 2500 vojakov polovica Slovencev. Kot pripadnik tega polka je bil maja 1918 udeleženec krvavo zatrtega upora slovenskih vojakov v Radgoni. Pozneje so ga premestili v Ukrajino, kjer je v slovenskem polku »Nanos« v Tiraspolu prisegel srbskemu kralju Petru prvemu. Tam je dočakal konec vojne in se po vrnitvi v domovino v prvi ljubljanski legiji ter v tržaškem bataljonu prostovoljcev udeležil bojev za severno mejo. Pred 100 leti (1923) je končal vojaško akademijo v Beogradu. Služboval je v različnih krajih po Jugoslaviji in ob začetku druge svetovne vojne padel v nemško ujetništvo. Po vojni je predaval na višji vojni akademiji v Beogradu in po upokojitvi v Novi Gorici izdal knjigi Krvavo Posočje in Primorski prostovoljci v boju za severno mejo. Polkovnik Vladimir Gradnik se je rodil leta 1899 v Medani.
Dirigent Samo Hubad se je v slovensko glasbeno zgodovino vpisal predvsem z močnimi in izrazitimi interpretacijami simfoničnih in opernih del ter kot izjemen poznavalec glasbenih slogov in smeri. Kompozicijo in dirigiranje je študiral pri Slavku Ostercu in Danilu Švari in se po diplomi leta 1941 izpopolnjeval v Salzburgu in Pragi. *Posnetek V mladosti ga je pritegnil predvsem jazz in tako je postal član prve zasedbe današnjega Big banda RTV Slovenija, ki ga je leta 1945 ustanovil Bojan Adamič, poklicno dirigentsko pot pa je začel že leta 1942 v ljubljanski Operi. Tam je bil med letoma 1948 in 52 tudi direktor. Bil je tudi dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S tem ansamblom je skoraj dve desetletji koncertiral doma in na tujem, bistveno pa je razširil tudi simfonični in koncertni repertoar ter z njim posnel vrsto skladb od baroka do sodobne glasbe. Med temi je izstopala prva celotna izvedba “Črnih mask” Marija Kogoja; zanjo je dobil Prešernovo nagrado. Dirigent Samo Hubad se je rodil leta 1917 v Ljubljani.
Pesnik in prevajalec Herman Vogel je leta 1967 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nato novinar pri Naših razgledih in časniku “Delo”, pozneje pa glavni urednik “založbe Obzorja” v Mariboru. Napisal je pet pesniških zbirk; v svoji poeziji je pogosto izrekal dvom o umetniški razsežnosti pesništva in se umikal v trpki svet bolečine in okrutnosti. Leta 1970 je izšla druga Voglova pesniška zbirka z naslovom: Ko bom bog postal. Slišali bomo odlomek pesmi Obisk v avtorjevi interpretaciji iz leta 1971*Posnetek Za njegovo liriko je značilno dvoje prepletajočih se stalnic: pripadnost zrelemu slovenskemu modernizmu in samospraševanju lirskega subjekta, ki ga doživlja izrazito refleksivno in poudarjeno čustveno, ter eksperimentiranje z zvočno in pomensko plastjo pesniškega jezika. Herman Vogel se je rodil leta 1941 na Lomu pri Mežici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest
Primorski prostovoljec v boju za meje
Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1861 so slovenski domoljubi v Mariboru ustanovili Slovensko čitalnico, drugo tovrstno ustanovo pri nas. Prva je bila ustanovljena januarja tistega leta v Trstu, tretja je pa oktobra v Ljubljani in februarja 1862 še četrta – v Celju. Število čitalnic je naglo naraščalo, tako da jih je bilo leta 1869 po Slovenskem že 57 z okoli 4.000 člani. Čitalnice so prirejale »bésede«, različne prireditve z gledališkimi igrami, koncerti, govori in predavanji, ki so se praviloma končale s plesom. Mariborska čitalnica je imela svojo bésedo 7. oktobra 1861 z bogatim kulturnim sporedom in z uvodno recitacijo, naslovljeno z »Maribor«.
Vladimir Gradnik je leta 1915 maturiral na goriški gimnaziji. Oktobra 1917 je postal vojak 97. tržaškega polka avstro-ogrske armade, v katerem je bila od približno 2500 vojakov polovica Slovencev. Kot pripadnik tega polka je bil maja 1918 udeleženec krvavo zatrtega upora slovenskih vojakov v Radgoni. Pozneje so ga premestili v Ukrajino, kjer je v slovenskem polku »Nanos« v Tiraspolu prisegel srbskemu kralju Petru prvemu. Tam je dočakal konec vojne in se po vrnitvi v domovino v prvi ljubljanski legiji ter v tržaškem bataljonu prostovoljcev udeležil bojev za severno mejo. Pred 100 leti (1923) je končal vojaško akademijo v Beogradu. Služboval je v različnih krajih po Jugoslaviji in ob začetku druge svetovne vojne padel v nemško ujetništvo. Po vojni je predaval na višji vojni akademiji v Beogradu in po upokojitvi v Novi Gorici izdal knjigi Krvavo Posočje in Primorski prostovoljci v boju za severno mejo. Polkovnik Vladimir Gradnik se je rodil leta 1899 v Medani.
Dirigent Samo Hubad se je v slovensko glasbeno zgodovino vpisal predvsem z močnimi in izrazitimi interpretacijami simfoničnih in opernih del ter kot izjemen poznavalec glasbenih slogov in smeri. Kompozicijo in dirigiranje je študiral pri Slavku Ostercu in Danilu Švari in se po diplomi leta 1941 izpopolnjeval v Salzburgu in Pragi. *Posnetek V mladosti ga je pritegnil predvsem jazz in tako je postal član prve zasedbe današnjega Big banda RTV Slovenija, ki ga je leta 1945 ustanovil Bojan Adamič, poklicno dirigentsko pot pa je začel že leta 1942 v ljubljanski Operi. Tam je bil med letoma 1948 in 52 tudi direktor. Bil je tudi dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S tem ansamblom je skoraj dve desetletji koncertiral doma in na tujem, bistveno pa je razširil tudi simfonični in koncertni repertoar ter z njim posnel vrsto skladb od baroka do sodobne glasbe. Med temi je izstopala prva celotna izvedba “Črnih mask” Marija Kogoja; zanjo je dobil Prešernovo nagrado. Dirigent Samo Hubad se je rodil leta 1917 v Ljubljani.
Pesnik in prevajalec Herman Vogel je leta 1967 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nato novinar pri Naših razgledih in časniku “Delo”, pozneje pa glavni urednik “založbe Obzorja” v Mariboru. Napisal je pet pesniških zbirk; v svoji poeziji je pogosto izrekal dvom o umetniški razsežnosti pesništva in se umikal v trpki svet bolečine in okrutnosti. Leta 1970 je izšla druga Voglova pesniška zbirka z naslovom: Ko bom bog postal. Slišali bomo odlomek pesmi Obisk v avtorjevi interpretaciji iz leta 1971*Posnetek Za njegovo liriko je značilno dvoje prepletajočih se stalnic: pripadnost zrelemu slovenskemu modernizmu in samospraševanju lirskega subjekta, ki ga doživlja izrazito refleksivno in poudarjeno čustveno, ter eksperimentiranje z zvočno in pomensko plastjo pesniškega jezika. Herman Vogel se je rodil leta 1941 na Lomu pri Mežici.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov