Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1861 so slovenski domoljubi v Mariboru ustanovili Slovensko čitalnico, drugo tovrstno ustanovo pri nas. Prva je bila ustanovljena januarja tistega leta v Trstu, tretja je pa oktobra v Ljubljani in februarja 1862 še četrta – v Celju. Število čitalnic je naglo naraščalo, tako da jih je bilo leta 1869 po Slovenskem že 57 z okoli 4.000 člani. Čitalnice so prirejale »bésede«, različne prireditve z gledališkimi igrami, koncerti, govori in predavanji, ki so se praviloma končale s plesom. Mariborska čitalnica je imela svojo bésedo 7. oktobra 1861 z bogatim kulturnim sporedom in z uvodno recitacijo, naslovljeno z »Maribor«.

Vladimir Gradnik je leta 1915 maturiral na goriški gimnaziji. Oktobra 1917 je postal vojak 97. tržaškega polka avstro-ogrske armade, v katerem je bila od približno 2500 vojakov polovica Slovencev. Kot pripadnik tega polka je bil maja 1918 udeleženec krvavo zatrtega upora slovenskih vojakov v Radgoni. Pozneje so ga premestili v Ukrajino, kjer je v slovenskem polku »Nanos« v Tiraspolu prisegel srbskemu kralju Petru prvemu. Tam je dočakal konec vojne in se po vrnitvi v domovino v prvi ljubljanski legiji ter v tržaškem bataljonu prostovoljcev udeležil bojev za severno mejo. Pred 100 leti (1923) je končal vojaško akademijo v Beogradu. Služboval je v različnih krajih po Jugoslaviji in ob začetku druge svetovne vojne padel v nemško ujetništvo. Po vojni je predaval na višji vojni akademiji v Beogradu in po upokojitvi v Novi Gorici izdal knjigi Krvavo Posočje in Primorski prostovoljci v boju za severno mejo. Polkovnik Vladimir Gradnik se je rodil leta 1899 v Medani.

Dirigent Samo Hubad se je v slovensko glasbeno zgodovino vpisal predvsem z močnimi in izrazitimi interpretacijami simfoničnih in opernih del ter kot izjemen poznavalec glasbenih slogov in smeri. Kompozicijo in dirigiranje je študiral pri Slavku Ostercu in Danilu Švari in se po diplomi leta 1941 izpopolnjeval v Salzburgu in Pragi. *Posnetek V mladosti ga je pritegnil predvsem jazz in tako je postal član prve zasedbe današnjega Big banda RTV Slovenija, ki ga je leta 1945 ustanovil Bojan Adamič, poklicno dirigentsko pot pa je začel že leta 1942 v ljubljanski Operi. Tam je bil med letoma 1948 in 52 tudi direktor. Bil je tudi dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S tem ansamblom je skoraj dve desetletji koncertiral doma in na tujem, bistveno pa je razširil tudi simfonični in koncertni repertoar ter z njim posnel vrsto skladb od baroka do sodobne glasbe. Med temi je izstopala prva celotna izvedba “Črnih mask” Marija Kogoja; zanjo je dobil Prešernovo nagrado. Dirigent Samo Hubad se je rodil leta 1917 v Ljubljani.

Pesnik in prevajalec Herman Vogel je leta 1967 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nato novinar pri Naših razgledih in časniku “Delo”, pozneje pa glavni urednik “založbe Obzorja” v Mariboru. Napisal je pet pesniških zbirk; v svoji poeziji je pogosto izrekal dvom o umetniški razsežnosti pesništva in se umikal v trpki svet bolečine in okrutnosti. Leta 1970 je izšla druga Voglova pesniška zbirka z naslovom: Ko bom bog postal. Slišali bomo odlomek pesmi Obisk v avtorjevi interpretaciji iz leta 1971*Posnetek Za njegovo liriko je značilno dvoje prepletajočih se stalnic: pripadnost zrelemu slovenskemu modernizmu in samospraševanju lirskega subjekta, ki ga doživlja izrazito refleksivno in poudarjeno čustveno, ter eksperimentiranje z zvočno in pomensko plastjo pesniškega jezika. Herman Vogel se je rodil leta 1941 na Lomu pri Mežici.