Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

19. julij - pred 100 leti se je rodil Marijan Amalietti, arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar

13.07.2023

Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Matija Vertovec, župnik v Šentvidu, sedanjem Podnanosu, je leta 1843 v časopisu Kmetijske in rokodelske novice objavljal podlistek z naslovom Vinoreja za Slovence. Po njem je pozneje izdal knjigo, ki velja za prvo vinogradniško in vinarsko strokovno delo v slovenskem jeziku. Na današnji dan tistega leta je v novicah objavil zapis z naslovom Vinske terte hvala in ga končal s prošnjo, naj France Prešeren, ki ga je imenoval »prvi pevec med nami«, pevec ljubezni, napiše hvalospev vinski trti. In res. Jeseni 1844 oziroma nekako za praznik sv. Martina je Prešeren napisal prvo različico pesmi z devetimi kiticami in ji dal naslov: Zdravica ob novini leta 1844. Rokopis v bohoričici hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V nekaj poznejših različicah je France Prešeren ustvaril besedilo pesmi, katere del danes sestavlja besedilo državne himne Republike Slovenije.

 

Arhitekt Marijan Amalietti se je v Mariboru vpisal v gimnazijo, maturiral pa je med vojno kot izgnanec v srbski Jagodini. Po maturi se je priključil partizanom in se kot mulovodec udeležil bitke na Neretvi. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in študiral na ljubljanski Tehnični fakulteti in po diplomi poučeval arhitekturo risanja. Kot arhitekt je znan po notranji preureditvi hotela Union in projektu njegovega prizidka. Njegov obsežni življenjski opus pa obsega tudi slikarstvo, ilustracijo, karikaturo in strip.*Posnetek  Je povedal Iztok Sitar, avtor dela Zgodovina slovenskega stripa  od 1927 do 2017. Dodajmo, da je opremil vrsto knjig, največ za mladino, ter kot karikaturist sodeloval pri humorističnih časopisih – že v predvojnem Totem listu v Mariboru ter pozneje pri Pavlihi. Poleg tega je znan še po stripih ter kot avtor lutk in scenograf pri lutkovnih filmih. Marijan Amalietti se je rodil pred 100 leti (1923) v Ormožu, kamor se je njegova družina pred fašizmom zatekla s Primorskega.

 

Narodni delavec Vinko Zwitter je na Dunaju leta 1928 končal študij na Visoki šoli za svetovno trgovino in pozneje promoviral iz trgovinskih ved. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, urednik ter nekaj let tudi založnik in izdajatelj tednika “Koroški Slovenec” ter vodja slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Med drugo svetovno vojno je bil v izgnanstvu, po njej pa profesor na trgovski akademiji v Celovcu, na zasebnih dvojezičnih šolah v nekaterih slovenskih krajih na avstrijskem Koroškem pa je poučeval tudi slovenščino. Bil je med ustanovitelji celovške Mohorjeve družbe, urednik revije “Družina in dom” in eden pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postal vodilni slovenski laik v katoliških organizacijah, sodeloval je tudi pri nastajanju Kmečke gospodarske zveze in bil med pobudniki ustanovitve kmetijske šole v Tinjah. Vinko Zwitter, ena osrednjih osebnosti slovenske skupnosti na Koroškem, se je rodil leta 1904 v Draščah.

 

Politolog in antropolog Stane Južnič je leta 1949 končal diplomatsko šolo v Beogradu in pozneje tam tudi diplomiral na filozofski fakulteti ter doktoriral na visoki šoli za politične vede. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, po njej pa je bil v diplomatski službi v Združenih državah Amerike, v Veliki Britaniji ter v Latinski Ameriki. Pozneje je bil na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo vodilni jugoslovanski strokovnjak za Latinsko Ameriko. V letih od 1967 do 74 je na ljubljanski fakulteti za družbene vede predaval socialno in politično antropologijo ter novejšo svetovno zgodovino in bil med drugim tudi utemeljitelj družboslovne smeri antropologije. Napisal je več kot dvajset znanstvenih monografij in visokošolskih učbenikov. Politolog in antropolog Stane Južnič se je rodil pred 95 leti (1928) pri Fari pri Kostelu.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

19. julij - pred 100 leti se je rodil Marijan Amalietti, arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar

13.07.2023

Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Matija Vertovec, župnik v Šentvidu, sedanjem Podnanosu, je leta 1843 v časopisu Kmetijske in rokodelske novice objavljal podlistek z naslovom Vinoreja za Slovence. Po njem je pozneje izdal knjigo, ki velja za prvo vinogradniško in vinarsko strokovno delo v slovenskem jeziku. Na današnji dan tistega leta je v novicah objavil zapis z naslovom Vinske terte hvala in ga končal s prošnjo, naj France Prešeren, ki ga je imenoval »prvi pevec med nami«, pevec ljubezni, napiše hvalospev vinski trti. In res. Jeseni 1844 oziroma nekako za praznik sv. Martina je Prešeren napisal prvo različico pesmi z devetimi kiticami in ji dal naslov: Zdravica ob novini leta 1844. Rokopis v bohoričici hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V nekaj poznejših različicah je France Prešeren ustvaril besedilo pesmi, katere del danes sestavlja besedilo državne himne Republike Slovenije.

 

Arhitekt Marijan Amalietti se je v Mariboru vpisal v gimnazijo, maturiral pa je med vojno kot izgnanec v srbski Jagodini. Po maturi se je priključil partizanom in se kot mulovodec udeležil bitke na Neretvi. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in študiral na ljubljanski Tehnični fakulteti in po diplomi poučeval arhitekturo risanja. Kot arhitekt je znan po notranji preureditvi hotela Union in projektu njegovega prizidka. Njegov obsežni življenjski opus pa obsega tudi slikarstvo, ilustracijo, karikaturo in strip.*Posnetek  Je povedal Iztok Sitar, avtor dela Zgodovina slovenskega stripa  od 1927 do 2017. Dodajmo, da je opremil vrsto knjig, največ za mladino, ter kot karikaturist sodeloval pri humorističnih časopisih – že v predvojnem Totem listu v Mariboru ter pozneje pri Pavlihi. Poleg tega je znan še po stripih ter kot avtor lutk in scenograf pri lutkovnih filmih. Marijan Amalietti se je rodil pred 100 leti (1923) v Ormožu, kamor se je njegova družina pred fašizmom zatekla s Primorskega.

 

Narodni delavec Vinko Zwitter je na Dunaju leta 1928 končal študij na Visoki šoli za svetovno trgovino in pozneje promoviral iz trgovinskih ved. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, urednik ter nekaj let tudi založnik in izdajatelj tednika “Koroški Slovenec” ter vodja slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Med drugo svetovno vojno je bil v izgnanstvu, po njej pa profesor na trgovski akademiji v Celovcu, na zasebnih dvojezičnih šolah v nekaterih slovenskih krajih na avstrijskem Koroškem pa je poučeval tudi slovenščino. Bil je med ustanovitelji celovške Mohorjeve družbe, urednik revije “Družina in dom” in eden pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postal vodilni slovenski laik v katoliških organizacijah, sodeloval je tudi pri nastajanju Kmečke gospodarske zveze in bil med pobudniki ustanovitve kmetijske šole v Tinjah. Vinko Zwitter, ena osrednjih osebnosti slovenske skupnosti na Koroškem, se je rodil leta 1904 v Draščah.

 

Politolog in antropolog Stane Južnič je leta 1949 končal diplomatsko šolo v Beogradu in pozneje tam tudi diplomiral na filozofski fakulteti ter doktoriral na visoki šoli za politične vede. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, po njej pa je bil v diplomatski službi v Združenih državah Amerike, v Veliki Britaniji ter v Latinski Ameriki. Pozneje je bil na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo vodilni jugoslovanski strokovnjak za Latinsko Ameriko. V letih od 1967 do 74 je na ljubljanski fakulteti za družbene vede predaval socialno in politično antropologijo ter novejšo svetovno zgodovino in bil med drugim tudi utemeljitelj družboslovne smeri antropologije. Napisal je več kot dvajset znanstvenih monografij in visokošolskih učbenikov. Politolog in antropolog Stane Južnič se je rodil pred 95 leti (1928) pri Fari pri Kostelu.


24.12.2023

28. december - Vlado Golob (1914) glasbeni pedagog in publicist

Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

27. december - Mitja Gregorač (1923) eden naših najbolj prepoznavnih tenorjev

Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

26. december - Peter Košak (1943) iskanja pesnika pod južnim križem

Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

25. december - Janko Jarc (1903) prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja

Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

24. december - predsednik Socialistične zveze in nadškof voščita božič (1986)

Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

23. december - pred 80 leti je bolnica Franja sprejela prva ranjence

Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

22. december - prvo navdušenje nad filmom "Vesna" (1953)

Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

21. december - Ivanka Ferjančič (1876) in razvoj čipkarstva na Idrijskem

Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

20. december - 9. korpus slovenske partizanske vojske (1943)

Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

19. december - Metod Dolenc (1875) in Pravna zgodovina za slovensko ozemlje

Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

18. december - Štefka Cobelj (1923) umetnostna zgodovinarka v Mogadišu

Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

17. december - Fran Orožen (1853) začetnik znanstvenega pogleda na turizem

Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

16. december - Dušan Bordon (1920) primorski rojak med garibaldinci

Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

15. december - Prešernove Poezije gredo v tisk (1846)

Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

14. december - Vojeslav Mole (1886) umetnostni zgodovinar v Krakovu

Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

13. december - Janez Hausenbichler (1838) Savinjski narodni buditelj

Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

12. december - koncert zapisan v zgodovino (1941)

Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

11. december - Josip Plemelj (1873) matematik in prvi rektor Univerze v Ljubljani

Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

10. december - Pred 100 leti (1923) je Friderik Pregl prejel Nobelovo nagrado

Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


03.12.2023

9. december - Marij Avčin (1913) organizator pediatrične dejavnosti

Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 16 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov