Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Matija Vertovec, župnik v Šentvidu, sedanjem Podnanosu, je leta 1843 v časopisu Kmetijske in rokodelske novice objavljal podlistek z naslovom Vinoreja za Slovence. Po njem je pozneje izdal knjigo, ki velja za prvo vinogradniško in vinarsko strokovno delo v slovenskem jeziku. Na današnji dan tistega leta je v novicah objavil zapis z naslovom Vinske terte hvala in ga končal s prošnjo, naj France Prešeren, ki ga je imenoval »prvi pevec med nami«, pevec ljubezni, napiše hvalospev vinski trti. In res. Jeseni 1844 oziroma nekako za praznik sv. Martina je Prešeren napisal prvo različico pesmi z devetimi kiticami in ji dal naslov: Zdravica ob novini leta 1844. Rokopis v bohoričici hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V nekaj poznejših različicah je France Prešeren ustvaril besedilo pesmi, katere del danes sestavlja besedilo državne himne Republike Slovenije.

Arhitekt Marijan Amalietti se je v Mariboru vpisal v gimnazijo, maturiral pa je med vojno kot izgnanec v srbski Jagodini. Po maturi se je priključil partizanom in se kot mulovodec udeležil bitke na Neretvi. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in študiral na ljubljanski Tehnični fakulteti in po diplomi poučeval arhitekturo risanja. Kot arhitekt je znan po notranji preureditvi hotela Union in projektu njegovega prizidka. Njegov obsežni življenjski opus pa obsega tudi slikarstvo, ilustracijo, karikaturo in strip.*Posnetek  Je povedal Iztok Sitar, avtor dela Zgodovina slovenskega stripa  od 1927 do 2017. Dodajmo, da je opremil vrsto knjig, največ za mladino, ter kot karikaturist sodeloval pri humorističnih časopisih – že v predvojnem Totem listu v Mariboru ter pozneje pri Pavlihi. Poleg tega je znan še po stripih ter kot avtor lutk in scenograf pri lutkovnih filmih. Marijan Amalietti se je rodil pred 100 leti (1923) v Ormožu, kamor se je njegova družina pred fašizmom zatekla s Primorskega.

Narodni delavec Vinko Zwitter je na Dunaju leta 1928 končal študij na Visoki šoli za svetovno trgovino in pozneje promoviral iz trgovinskih ved. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, urednik ter nekaj let tudi založnik in izdajatelj tednika “Koroški Slovenec” ter vodja slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Med drugo svetovno vojno je bil v izgnanstvu, po njej pa profesor na trgovski akademiji v Celovcu, na zasebnih dvojezičnih šolah v nekaterih slovenskih krajih na avstrijskem Koroškem pa je poučeval tudi slovenščino. Bil je med ustanovitelji celovške Mohorjeve družbe, urednik revije “Družina in dom” in eden pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postal vodilni slovenski laik v katoliških organizacijah, sodeloval je tudi pri nastajanju Kmečke gospodarske zveze in bil med pobudniki ustanovitve kmetijske šole v Tinjah. Vinko Zwitter, ena osrednjih osebnosti slovenske skupnosti na Koroškem, se je rodil leta 1904 v Draščah.

Politolog in antropolog Stane Južnič je leta 1949 končal diplomatsko šolo v Beogradu in pozneje tam tudi diplomiral na filozofski fakulteti ter doktoriral na visoki šoli za politične vede. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, po njej pa je bil v diplomatski službi v Združenih državah Amerike, v Veliki Britaniji ter v Latinski Ameriki. Pozneje je bil na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo vodilni jugoslovanski strokovnjak za Latinsko Ameriko. V letih od 1967 do 74 je na ljubljanski fakulteti za družbene vede predaval socialno in politično antropologijo ter novejšo svetovno zgodovino in bil med drugim tudi utemeljitelj družboslovne smeri antropologije. Napisal je več kot dvajset znanstvenih monografij in visokošolskih učbenikov. Politolog in antropolog Stane Južnič se je rodil pred 95 leti (1928) pri Fari pri Kostelu.