Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov
Samorasla pesnica in pisateljica
Ameriška pšenica preprečila lakoto
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Jožef Tomažič je po študiju na mariborskem bogoslovju v Innsbrucku doktoriral iz teologije in pozneje opravljal naloge škofijskega tajnika, kanonika ter predavatelja zgodovine in patristike. Leta 1933 je postal lavantinsko-mariborski škof. Pod njegovim vodstvom so pospešili postopek Slomškove beatifikacije, sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Poudarjal je, da morata biti Cerkev in duhovščina nad političnimi strankami. Med nacistično okupacijo je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjev ukrep, po katerem bi moral sporočiti, da verski obredi z nastopom novega reda potekajo izključno v nemškem jeziku. »Tega ne morem odrediti. Verniki lavantinske škofije so Slovenci, nemščine na podeželju ne razumeta niti dva odstotka vernikov.« Po drugi svetovni vojni je boleče občutil tudi odnos komunistične oblasti do Katoliške cerkve. Škof Ivan Jožef Tomažič – rodil se je leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu − je ob svoji sedemdesetletnici prejel visoko papeževo priznanje, imenovano »prisednik prestola Njegove svetosti«.
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica Anica Gartner, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
1. avgusta 1951 je zvezna vlada v Beogradu izdala odločbo, po kateri so vse pekarne v državi začele prodajati kruh tudi v prosti prodaji. Kilogram črnega pšeničnega kruha je stal 30 dinarjev, kilogram belega kruha pa je bil osem dinarjev dražji. Pekarne so še naprej prodajale kruh tudi na živilske nakaznice po starih cenah – to je štiri dinarje za kilogram črnega pšeničnega in šest dinarjev za kilogram belega kruha. Prosta prodaja kruha je bila posledica prvih pošiljk ameriške pšenice, ekonomska in vojaška pomoč Združenih držav pa se je okrepila po tistem, ko je predsednik Harry Truman novembra 1951 Kongres zaprosil za dodatno ekonomsko pomoč, z utemeljitvijo, »da Jugoslaviji po dolgotrajni suši, ki je prizadela njen kmetijski sektor, grozi nepredstavljiva lakota …«
»Železna zavesa« je pojem, ki je od leta 1946 do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja označeval strogo razmejitev držav sovjetskega vplivnega območja od svojih sosed s kapitalistično družbeno ureditvijo ter po letu 1948 tudi od Jugoslavije. Železna zavesa vzdolž današnje madžarsko-slovenske državne meje je bila sprva sestavljena iz žičnate ograje, minskega polja, preoranega mejnega pasu in kontrolnih točk v notranjosti države. Leta 1956 so na madžarsko-jugoslovanski meji odstranili minska polja in žičnato ograjo, ki jo je ponekod zamenjala ograja pod stalno šibko električno napetostjo. Ob koncu osemdesetih let je meja postala manj zavarovana, 1. avgusta 1989 pa so žične ovire dokončno odstranili. *Posnetek Pravi zgodovinar dr. Božo Repe. To je po spremembi političnega sistema tri leta pozneje omogočilo odprtje mejnega prehoda Gornji Senik–Martinje in odpravilo odrezanost tega območja, poseljenega tudi z madžarskimi državljani slovenske narodnosti. Tam so že leta 1990 ustanovili prvo samostojno kulturno organizacijo − Zvezo Slovencev na Madžarskem.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov
Samorasla pesnica in pisateljica
Ameriška pšenica preprečila lakoto
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Jožef Tomažič je po študiju na mariborskem bogoslovju v Innsbrucku doktoriral iz teologije in pozneje opravljal naloge škofijskega tajnika, kanonika ter predavatelja zgodovine in patristike. Leta 1933 je postal lavantinsko-mariborski škof. Pod njegovim vodstvom so pospešili postopek Slomškove beatifikacije, sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Poudarjal je, da morata biti Cerkev in duhovščina nad političnimi strankami. Med nacistično okupacijo je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjev ukrep, po katerem bi moral sporočiti, da verski obredi z nastopom novega reda potekajo izključno v nemškem jeziku. »Tega ne morem odrediti. Verniki lavantinske škofije so Slovenci, nemščine na podeželju ne razumeta niti dva odstotka vernikov.« Po drugi svetovni vojni je boleče občutil tudi odnos komunistične oblasti do Katoliške cerkve. Škof Ivan Jožef Tomažič – rodil se je leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu − je ob svoji sedemdesetletnici prejel visoko papeževo priznanje, imenovano »prisednik prestola Njegove svetosti«.
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica Anica Gartner, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
1. avgusta 1951 je zvezna vlada v Beogradu izdala odločbo, po kateri so vse pekarne v državi začele prodajati kruh tudi v prosti prodaji. Kilogram črnega pšeničnega kruha je stal 30 dinarjev, kilogram belega kruha pa je bil osem dinarjev dražji. Pekarne so še naprej prodajale kruh tudi na živilske nakaznice po starih cenah – to je štiri dinarje za kilogram črnega pšeničnega in šest dinarjev za kilogram belega kruha. Prosta prodaja kruha je bila posledica prvih pošiljk ameriške pšenice, ekonomska in vojaška pomoč Združenih držav pa se je okrepila po tistem, ko je predsednik Harry Truman novembra 1951 Kongres zaprosil za dodatno ekonomsko pomoč, z utemeljitvijo, »da Jugoslaviji po dolgotrajni suši, ki je prizadela njen kmetijski sektor, grozi nepredstavljiva lakota …«
»Železna zavesa« je pojem, ki je od leta 1946 do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja označeval strogo razmejitev držav sovjetskega vplivnega območja od svojih sosed s kapitalistično družbeno ureditvijo ter po letu 1948 tudi od Jugoslavije. Železna zavesa vzdolž današnje madžarsko-slovenske državne meje je bila sprva sestavljena iz žičnate ograje, minskega polja, preoranega mejnega pasu in kontrolnih točk v notranjosti države. Leta 1956 so na madžarsko-jugoslovanski meji odstranili minska polja in žičnato ograjo, ki jo je ponekod zamenjala ograja pod stalno šibko električno napetostjo. Ob koncu osemdesetih let je meja postala manj zavarovana, 1. avgusta 1989 pa so žične ovire dokončno odstranili. *Posnetek Pravi zgodovinar dr. Božo Repe. To je po spremembi političnega sistema tri leta pozneje omogočilo odprtje mejnega prehoda Gornji Senik–Martinje in odpravilo odrezanost tega območja, poseljenega tudi z madžarskimi državljani slovenske narodnosti. Tam so že leta 1990 ustanovili prvo samostojno kulturno organizacijo − Zvezo Slovencev na Madžarskem.
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov