Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov
Samorasla pesnica in pisateljica
Ameriška pšenica preprečila lakoto
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Jožef Tomažič je po študiju na mariborskem bogoslovju v Innsbrucku doktoriral iz teologije in pozneje opravljal naloge škofijskega tajnika, kanonika ter predavatelja zgodovine in patristike. Leta 1933 je postal lavantinsko-mariborski škof. Pod njegovim vodstvom so pospešili postopek Slomškove beatifikacije, sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Poudarjal je, da morata biti Cerkev in duhovščina nad političnimi strankami. Med nacistično okupacijo je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjev ukrep, po katerem bi moral sporočiti, da verski obredi z nastopom novega reda potekajo izključno v nemškem jeziku. »Tega ne morem odrediti. Verniki lavantinske škofije so Slovenci, nemščine na podeželju ne razumeta niti dva odstotka vernikov.« Po drugi svetovni vojni je boleče občutil tudi odnos komunistične oblasti do Katoliške cerkve. Škof Ivan Jožef Tomažič – rodil se je leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu − je ob svoji sedemdesetletnici prejel visoko papeževo priznanje, imenovano »prisednik prestola Njegove svetosti«.
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica Anica Gartner, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
1. avgusta 1951 je zvezna vlada v Beogradu izdala odločbo, po kateri so vse pekarne v državi začele prodajati kruh tudi v prosti prodaji. Kilogram črnega pšeničnega kruha je stal 30 dinarjev, kilogram belega kruha pa je bil osem dinarjev dražji. Pekarne so še naprej prodajale kruh tudi na živilske nakaznice po starih cenah – to je štiri dinarje za kilogram črnega pšeničnega in šest dinarjev za kilogram belega kruha. Prosta prodaja kruha je bila posledica prvih pošiljk ameriške pšenice, ekonomska in vojaška pomoč Združenih držav pa se je okrepila po tistem, ko je predsednik Harry Truman novembra 1951 Kongres zaprosil za dodatno ekonomsko pomoč, z utemeljitvijo, »da Jugoslaviji po dolgotrajni suši, ki je prizadela njen kmetijski sektor, grozi nepredstavljiva lakota …«
»Železna zavesa« je pojem, ki je od leta 1946 do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja označeval strogo razmejitev držav sovjetskega vplivnega območja od svojih sosed s kapitalistično družbeno ureditvijo ter po letu 1948 tudi od Jugoslavije. Železna zavesa vzdolž današnje madžarsko-slovenske državne meje je bila sprva sestavljena iz žičnate ograje, minskega polja, preoranega mejnega pasu in kontrolnih točk v notranjosti države. Leta 1956 so na madžarsko-jugoslovanski meji odstranili minska polja in žičnato ograjo, ki jo je ponekod zamenjala ograja pod stalno šibko električno napetostjo. Ob koncu osemdesetih let je meja postala manj zavarovana, 1. avgusta 1989 pa so žične ovire dokončno odstranili. *Posnetek Pravi zgodovinar dr. Božo Repe. To je po spremembi političnega sistema tri leta pozneje omogočilo odprtje mejnega prehoda Gornji Senik–Martinje in odpravilo odrezanost tega območja, poseljenega tudi z madžarskimi državljani slovenske narodnosti. Tam so že leta 1990 ustanovili prvo samostojno kulturno organizacijo − Zvezo Slovencev na Madžarskem.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov
Samorasla pesnica in pisateljica
Ameriška pšenica preprečila lakoto
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Jožef Tomažič je po študiju na mariborskem bogoslovju v Innsbrucku doktoriral iz teologije in pozneje opravljal naloge škofijskega tajnika, kanonika ter predavatelja zgodovine in patristike. Leta 1933 je postal lavantinsko-mariborski škof. Pod njegovim vodstvom so pospešili postopek Slomškove beatifikacije, sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Poudarjal je, da morata biti Cerkev in duhovščina nad političnimi strankami. Med nacistično okupacijo je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjev ukrep, po katerem bi moral sporočiti, da verski obredi z nastopom novega reda potekajo izključno v nemškem jeziku. »Tega ne morem odrediti. Verniki lavantinske škofije so Slovenci, nemščine na podeželju ne razumeta niti dva odstotka vernikov.« Po drugi svetovni vojni je boleče občutil tudi odnos komunistične oblasti do Katoliške cerkve. Škof Ivan Jožef Tomažič – rodil se je leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu − je ob svoji sedemdesetletnici prejel visoko papeževo priznanje, imenovano »prisednik prestola Njegove svetosti«.
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica Anica Gartner, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
1. avgusta 1951 je zvezna vlada v Beogradu izdala odločbo, po kateri so vse pekarne v državi začele prodajati kruh tudi v prosti prodaji. Kilogram črnega pšeničnega kruha je stal 30 dinarjev, kilogram belega kruha pa je bil osem dinarjev dražji. Pekarne so še naprej prodajale kruh tudi na živilske nakaznice po starih cenah – to je štiri dinarje za kilogram črnega pšeničnega in šest dinarjev za kilogram belega kruha. Prosta prodaja kruha je bila posledica prvih pošiljk ameriške pšenice, ekonomska in vojaška pomoč Združenih držav pa se je okrepila po tistem, ko je predsednik Harry Truman novembra 1951 Kongres zaprosil za dodatno ekonomsko pomoč, z utemeljitvijo, »da Jugoslaviji po dolgotrajni suši, ki je prizadela njen kmetijski sektor, grozi nepredstavljiva lakota …«
»Železna zavesa« je pojem, ki je od leta 1946 do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja označeval strogo razmejitev držav sovjetskega vplivnega območja od svojih sosed s kapitalistično družbeno ureditvijo ter po letu 1948 tudi od Jugoslavije. Železna zavesa vzdolž današnje madžarsko-slovenske državne meje je bila sprva sestavljena iz žičnate ograje, minskega polja, preoranega mejnega pasu in kontrolnih točk v notranjosti države. Leta 1956 so na madžarsko-jugoslovanski meji odstranili minska polja in žičnato ograjo, ki jo je ponekod zamenjala ograja pod stalno šibko električno napetostjo. Ob koncu osemdesetih let je meja postala manj zavarovana, 1. avgusta 1989 pa so žične ovire dokončno odstranili. *Posnetek Pravi zgodovinar dr. Božo Repe. To je po spremembi političnega sistema tri leta pozneje omogočilo odprtje mejnega prehoda Gornji Senik–Martinje in odpravilo odrezanost tega območja, poseljenega tudi z madžarskimi državljani slovenske narodnosti. Tam so že leta 1990 ustanovili prvo samostojno kulturno organizacijo − Zvezo Slovencev na Madžarskem.
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov