Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih
130 let Muzejskega društva Ptuj
Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne graditve, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral dva svetilnika in jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Mihael Štrukelj se je rodil leta 1851 v Logu pod Mangartom.
Nastanek ptujskega muzeja sega v 90. leta 19. stoletja, ko so člani Tujskoprometnega društva Ptuj ustanovili Muzejsko društvo in v njegovem okviru lokalni muzej. Sprva so v prostorih nekdanje gimnazije razstavili le arheološke predmete. Leta 1895 so arheološko zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami in jo po donatorju profesorju Franzu Ferku poimenovali Mestni Ferkov muzej. Muzejske zbirke so bile v gimnazijski stavbi preveč utesnjene, zato je ptujska občina leta 1928 odkupila ob jožefinskih reformah ukinjeni dominikanski samostan. Po vojni je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks in tako pridobil večino sedanjih stavb s skoraj v celoti ohranjeno opremo lastnikov gradu Herbersteinov. Pred 60 leti (1963) je dobil ime Pokrajinski muzej Ptuj in po vzpostavitvi enote Ormož leta 2009 Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. Muzejsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 3. avgusta pred 130 leti.(1893)
Pred 110 leti (1913) je bila z najvišjo odločbo njegovega cesarsko kraljevega Apostolskega veličanstva – cesarja – tedanja nemška državna gimnazija v Gorici spremenjena v tri zavode: v nemško in italijansko realno in v slovensko klasično gimnazijo. To je bila tedaj edina slovenska državna gimnazija, a je delovala le v šolskem letu 1913/14, naslednje leto je morala zaradi vojne zapreti vrata, jeseni 1918 bi jo morali vnovič odpreti, a je zaradi epidemije gripe niso, potem pa je že sledila italijanska zasedba.
Nemško-italijansko-slovenski alpinist in pisatelj Julius Kugy se je rodil julija 1858. V študentskih časih je kot ljubiteljski botanik iskal skrivnostno rožo Scabioso trento, a je med iskanjem temeljito spoznal Julijske Alpe, ki so ga popolnoma očarale in pritegnile. Domači gorski vodniki so mu pomagali, da se je povzpel na številne tedaj še neosvojene vrhove Julijcev in tudi, da je že osvojene dosegal po novih smereh. Zaradi tega je znan tudi kot »odkritelj Julijskih Alp«. Julius Kugy je bil tudi velik povezovalec nemškega, italijanskega in slovenskega naroda. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Branko Marušič. Med drugo svetovno vojno je iz koncentracijskega taborišča Dachau rešil veliko število Slovencev. Planinska zveza Slovenije mu je 3. avgusta pred 70 leti (1953) – v Trenti postavila spomenik, delo kiparja Jakoba Savinška. Spomenik je postavljen tako, da se Kugy ozira proti Jalovcu, ki je bil eden njegovih najljubših vrhov. Poleg tega so po njem poimenovane nekatere gorske poti, Kugyjeva polica v severni triglavski steni, Kugyjeva smer v Montažu in Kugyjeva učna pot v Nabrežini nad Trstom.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih
130 let Muzejskega društva Ptuj
Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne graditve, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral dva svetilnika in jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Mihael Štrukelj se je rodil leta 1851 v Logu pod Mangartom.
Nastanek ptujskega muzeja sega v 90. leta 19. stoletja, ko so člani Tujskoprometnega društva Ptuj ustanovili Muzejsko društvo in v njegovem okviru lokalni muzej. Sprva so v prostorih nekdanje gimnazije razstavili le arheološke predmete. Leta 1895 so arheološko zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami in jo po donatorju profesorju Franzu Ferku poimenovali Mestni Ferkov muzej. Muzejske zbirke so bile v gimnazijski stavbi preveč utesnjene, zato je ptujska občina leta 1928 odkupila ob jožefinskih reformah ukinjeni dominikanski samostan. Po vojni je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks in tako pridobil večino sedanjih stavb s skoraj v celoti ohranjeno opremo lastnikov gradu Herbersteinov. Pred 60 leti (1963) je dobil ime Pokrajinski muzej Ptuj in po vzpostavitvi enote Ormož leta 2009 Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. Muzejsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 3. avgusta pred 130 leti.(1893)
Pred 110 leti (1913) je bila z najvišjo odločbo njegovega cesarsko kraljevega Apostolskega veličanstva – cesarja – tedanja nemška državna gimnazija v Gorici spremenjena v tri zavode: v nemško in italijansko realno in v slovensko klasično gimnazijo. To je bila tedaj edina slovenska državna gimnazija, a je delovala le v šolskem letu 1913/14, naslednje leto je morala zaradi vojne zapreti vrata, jeseni 1918 bi jo morali vnovič odpreti, a je zaradi epidemije gripe niso, potem pa je že sledila italijanska zasedba.
Nemško-italijansko-slovenski alpinist in pisatelj Julius Kugy se je rodil julija 1858. V študentskih časih je kot ljubiteljski botanik iskal skrivnostno rožo Scabioso trento, a je med iskanjem temeljito spoznal Julijske Alpe, ki so ga popolnoma očarale in pritegnile. Domači gorski vodniki so mu pomagali, da se je povzpel na številne tedaj še neosvojene vrhove Julijcev in tudi, da je že osvojene dosegal po novih smereh. Zaradi tega je znan tudi kot »odkritelj Julijskih Alp«. Julius Kugy je bil tudi velik povezovalec nemškega, italijanskega in slovenskega naroda. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Branko Marušič. Med drugo svetovno vojno je iz koncentracijskega taborišča Dachau rešil veliko število Slovencev. Planinska zveza Slovenije mu je 3. avgusta pred 70 leti (1953) – v Trenti postavila spomenik, delo kiparja Jakoba Savinška. Spomenik je postavljen tako, da se Kugy ozira proti Jalovcu, ki je bil eden njegovih najljubših vrhov. Poleg tega so po njem poimenovane nekatere gorske poti, Kugyjeva polica v severni triglavski steni, Kugyjeva smer v Montažu in Kugyjeva učna pot v Nabrežini nad Trstom.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov