Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska

Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne graditve, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral dva svetilnika in jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja.  Mihael Štrukelj se je rodil leta 1851 v Logu pod Mangartom.

Nastanek ptujskega muzeja sega v 90. leta 19. stoletja, ko so člani Tujskoprometnega društva Ptuj ustanovili Muzejsko društvo in v njegovem okviru lokalni muzej. Sprva so v prostorih nekdanje gimnazije razstavili le arheološke predmete. Leta 1895 so arheološko zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami in jo po donatorju profesorju Franzu Ferku  poimenovali Mestni Ferkov muzej. Muzejske zbirke so bile v gimnazijski stavbi preveč utesnjene, zato je ptujska občina leta 1928 odkupila ob jožefinskih reformah ukinjeni dominikanski samostan. Po vojni je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks in tako pridobil večino sedanjih stavb s skoraj v celoti ohranjeno opremo lastnikov gradu Herbersteinov. Pred 60 leti (1963) je dobil ime Pokrajinski muzej Ptuj in po vzpostavitvi enote Ormož leta 2009 Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. Muzejsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 3. avgusta pred 130 leti.(1893)

Pred 110 leti (1913) je bila z najvišjo odločbo njegovega cesarsko kraljevega Apostolskega veličanstva – cesarja – tedanja nemška državna gimnazija v Gorici spremenjena  v tri zavode: v nemško in italijansko realno in v slovensko klasično gimnazijo. To je bila tedaj edina slovenska državna gimnazija, a je delovala le v šolskem letu 1913/14, naslednje leto je morala zaradi vojne zapreti vrata, jeseni 1918 bi jo morali vnovič odpreti, a je zaradi epidemije gripe niso, potem pa je že sledila italijanska zasedba.

Nemško-italijansko-slovenski alpinist in pisatelj Julius Kugy se je rodil julija 1858. V študentskih časih je kot ljubiteljski botanik iskal skrivnostno rožo Scabioso trento, a je med iskanjem temeljito spoznal Julijske Alpe, ki so ga popolnoma očarale in pritegnile. Domači gorski vodniki so mu pomagali, da se je povzpel na številne tedaj še neosvojene vrhove Julijcev in tudi, da je že osvojene dosegal po novih smereh. Zaradi tega je znan tudi kot »odkritelj Julijskih Alp«. Julius Kugy je bil tudi velik povezovalec nemškega, italijanskega in slovenskega naroda. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Branko Marušič. Med drugo svetovno vojno je iz koncentracijskega taborišča Dachau rešil veliko število Slovencev. Planinska zveza Slovenije mu je 3. avgusta pred 70 leti (1953) – v Trenti postavila spomenik, delo kiparja Jakoba Savinška. Spomenik je postavljen tako, da se Kugy ozira proti Jalovcu, ki je bil eden njegovih najljubših vrhov. Poleg tega so po njem poimenovane nekatere gorske poti, Kugyjeva polica v severni triglavski steni, Kugyjeva smer v Montažu in Kugyjeva učna pot v Nabrežini nad Trstom.