Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec s Koroškega
Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb
Zmagoslavje ladijskega vijaka
Leta 1725 se je v Grabštanju na Koroškem rodil nabožni pisec in jezikoslovec Ožbalt Gutsman. Ob prirejanju katekizma in pridigarskih predlog za svoje rojake je uvidel potrebo po jezikovnih priročnikih. Načela jezika, ki naj bi ga razumeli vsi Slovenci, je razložil v nemškem dodatku h “Kristjanskim resnicam”, podrobno pa jih je pojasnil v slovenski slovnici, napisani v nemščini. Izdal je tudi slovar, ki je pomenil pomemben prispevek k prerodu knjižnega jezika, ter abecednik in več nabožnih knjig.
Izumitelj češkega rodu Josef Ressel je bil vsestransko izobražen in je kot gozdarski uradnik ves čas služboval na Slovenskem ter v Trstu in Benetkah. Njegov najpomembnejši izum je ladijski vijak, saj je pri velikih ladjah nadomestil nepraktična lopatasta kolesa. Preizkušati ga je začel že zelo zgodaj, vendar je pri oblastnikih vedno naletel na nerazumevanje. Tako so mu prepovedali njegovo preizkušanje na Krki in Ljubljanici, češ da zganja preveč hrupa in plaši ribe. Zato pa mu je v Trstu uspelo prepričati tovarnarja Fontano, da je dal denar za parnik z vijakom. Zgradil je 33-tonsko ladjo Civetto in nanjo namestil vijak. Ladja je prvo poskusno vožnjo opravila 4. avgusta 1828 in potrdila uporabnost Resslovega ladijskega vijaka.
Leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica Manica Koman. Delala je pri časopisu Slovenski narod, od leta 1916 do leta 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic, tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”
Leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi javni televizijski program; uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer oktobra dve leti pozneje. Od 4. do 16. avgusta tistega leta je bila na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Takrat so dali ljubljanskemu radiu na voljo posebno dvorano; iz nje so po tri ure na dan ob pomoči začasnega oddajnika živo predvajali televizijski spored. Da bi si to tehnično novost lahko ogledalo čim več ljudi – v Ljubljani je bilo namreč takrat zelo malo zasebnih televizijskih sprejemnikov – so te postavili kar v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah. *Posnetek Je povedal Dušan Hren, eden pionirjev slovenske televizije, ki se je ekipi njenih ustvarjalcev pridružil leta 1958.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezikoslovec s Koroškega
Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb
Zmagoslavje ladijskega vijaka
Leta 1725 se je v Grabštanju na Koroškem rodil nabožni pisec in jezikoslovec Ožbalt Gutsman. Ob prirejanju katekizma in pridigarskih predlog za svoje rojake je uvidel potrebo po jezikovnih priročnikih. Načela jezika, ki naj bi ga razumeli vsi Slovenci, je razložil v nemškem dodatku h “Kristjanskim resnicam”, podrobno pa jih je pojasnil v slovenski slovnici, napisani v nemščini. Izdal je tudi slovar, ki je pomenil pomemben prispevek k prerodu knjižnega jezika, ter abecednik in več nabožnih knjig.
Izumitelj češkega rodu Josef Ressel je bil vsestransko izobražen in je kot gozdarski uradnik ves čas služboval na Slovenskem ter v Trstu in Benetkah. Njegov najpomembnejši izum je ladijski vijak, saj je pri velikih ladjah nadomestil nepraktična lopatasta kolesa. Preizkušati ga je začel že zelo zgodaj, vendar je pri oblastnikih vedno naletel na nerazumevanje. Tako so mu prepovedali njegovo preizkušanje na Krki in Ljubljanici, češ da zganja preveč hrupa in plaši ribe. Zato pa mu je v Trstu uspelo prepričati tovarnarja Fontano, da je dal denar za parnik z vijakom. Zgradil je 33-tonsko ladjo Civetto in nanjo namestil vijak. Ladja je prvo poskusno vožnjo opravila 4. avgusta 1828 in potrdila uporabnost Resslovega ladijskega vijaka.
Leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica Manica Koman. Delala je pri časopisu Slovenski narod, od leta 1916 do leta 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic, tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”
Leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi javni televizijski program; uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer oktobra dve leti pozneje. Od 4. do 16. avgusta tistega leta je bila na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Takrat so dali ljubljanskemu radiu na voljo posebno dvorano; iz nje so po tri ure na dan ob pomoči začasnega oddajnika živo predvajali televizijski spored. Da bi si to tehnično novost lahko ogledalo čim več ljudi – v Ljubljani je bilo namreč takrat zelo malo zasebnih televizijskih sprejemnikov – so te postavili kar v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah. *Posnetek Je povedal Dušan Hren, eden pionirjev slovenske televizije, ki se je ekipi njenih ustvarjalcev pridružil leta 1958.
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov