Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem

Z velikimi napori in požrtvovalnim delom je celjskim Slovencem leta 1891 uspelo kupiti mestno zemljišče na vogalu Ljubljanske ceste in takratnega Trga cesarja Jožefa ter na njem postaviti Narodni dom. Gradili so ga v letih od 1895 do 1897, slavnostno pa odprli ob hudih varnostnih ukrepih 7. in 8. avgusta 1897. Po nagovoru dr. Josipa Serneca, vodilnega predstavnika Slovencev v mestu, so pred večtisočglavo množico slovesno odkrili marmornato spominsko ploščo. Kljub nasprotovanju celjskih meščanov nemškega rodu, ki so razbijali šipe na pročelju Narodnega doma in ga celo »okrasili« z jajci, se je Narodni dom v Celju obdržal in postal eden izmed stebrov slovenskega delovanja v mestu.

Pedagog, dramatik in kulturni delavec Ivan Artač je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Ivan Artač se je rodil leta 1921 v Notranjih Goricah pri Brezovici.

Umetnostni zgodovinar Franc Kos - Melhior je leta 1941 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot kustos v Etnografskem muzeju se je med okupacijo vključil v ilegalno Osvobodilno fronto in varnostno-obveščevalno službo v muzeju. Po vojni je bil eden pionirjev slovenske diplomacije: bil je svetnik jugoslovanske ambasade v Londonu, v letih od 1952 do 1955 je bil stalni član jugoslovanske delegacije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku, nato veleposlanik v Švici in na Japonskem. V Kosovem znanstvenem delu se povezujeta umetnostna zgodovina in etnologija; v številnih razpravah je opozoril na pomembno mesto slovenske ljudske umetnosti v srednjeevropskem okolju. Na Japonskem je s pretanjenim estetskim čutom preučeval in zbiral sodobno keramiko in skupaj z ženo Klaro ustvaril dragoceno zbirko japonskega slikarstva iz obdobja od 16. do 18. stoletja. Njuni zbirki sta bili nekaj let razstavljeni v dvorcu Goričane pri Medvodah. Umetnostni zgodovinar, etnolog in politik Franc Kos se je rodil leta 1912 v Mariboru.

Leta 1947 so v Tovarni avtomobilov v Mariboru izdelali prva tovorna avtomobila Praga RN-13 Pionir. Šlo je za tritonska tovornjaka, izdelana po licenci češkega podjetja Praga. Češki strokovnjaki so jih konstruirali konec tridesetih let. Po licenčni dokumentaciji, ki je zajemala motor in podvozje – ne pa tudi kabine – to so razvili v Mariboru –, ju je izdelala eksperimentalna skupina pod vodstvom Draga Fišerja. Sedmega avgusta tistega leta je bila na mariborskem Glavnem trgu slovesnost, na katero so nova avtomobila pripeljali v sprevodu. Med govorniki na slovesnosti je bil tudi direktor tovarne, inženir Miloš Brelih, ki je povedal, da je izdelava prvih avtomobilov mejnik v zgodovini jugoslovanske industrije. To je bil začetek serijske proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Omenjene tovornjake so v TAM-u izdelovali do leta 1959. Še to, TAM-ove tovornjake Pionir je vse do leta 1972 množično uporabljala Jugoslovanska ljudska armada, kot vojaške z »oznako« tretjega rajha pa jih videvamo tudi v filmih.