Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi življenjepis Franceta Prešerna
Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče
Avtor dragocene fotografske dediščine
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik Jernej Levičnik je po bogoslovju v Ljubljani in Celovcu služboval na Koroškem. Za slovenščino sta ga navdušila njegov učitelj Fran Serafin Metelko in pozneje Anton Martin Slomšek. Sodeloval je pri prvih Slomškovih knjigah, nekaj pesmi pa je objavil tudi v Kranjski čbelici. V literarnem delu Jerneja Levičnika je najpomembnejše pričevanje o Prešernu, saj je leta 1851 v "Carinthii" objavil prvi pesnikov življenjepis. Pesnik Jernej Levičnik se je rodil leta 1808 v Železnikih.
Skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec izvira iz rodbine, katere korenine segajo iz Šentjurja pri Celju v Belo krajino in je slovenski glasbeni ustvarjalnosti "podarila" štiri skladatelje, ki so bili po osnovnem poklicu vsi zdravniki. Gustav je nasledil svojega očeta Frana kot očesni zdravnik, bil pa je tudi več kot trideset let župan v svojem rojstnem kraju, ustanovitelj podružnice kmetijske družbe in eden najbolj zaslužnih za ustanovitev slovenske kmetijske in gospodarske šole. Skladal je predvsem za zbore. Po letu 1861, ko so na Slovenskem zaživele čitalnice in se je prebujala slovenska narodna zavest, je prireditve s svojimi skladbami bogatil tudi Gustav Ipavec. Še danes so priljubljene njegove uglasbitve pesmi Kje so moje rožice, narodno prebudna Slovenec sem in Pobratimija. Slišali bomo odlomek pesmi za katero je besedilo napisal Simon Gregorčič, leta 1972 pa jo je zapel operni pevec, lirski tenorist Marcel Ostaševski, klavirska spremljava Ciril Cvetko.*Posnetek Skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec se je rodil leta 1831 v Šentjurju pri Celju.
Terezija Križanič se je šolala na učiteljišču v Gradcu in pred 150 leti (1873) stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico in ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.
Edi Šelhaus se je leta 1943 pridružil partizanom in postal vojni reporter, po koncu druge svetovne vojne pa je v Trstu odprl atelje in snemal prispevke za jugoslovanske »Filmske nôvosti«, za slovenske »Filmske novice« in za »Filmski obzornik«. Med njegovimi številnimi zgodovinskimi posnetki so poleg vrhunskih fotografij iz obdobja narodnoosvobodilnega boja na primer še posnetki osvoboditve Trsta, ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini in burni dogodki pod zavezniško upravo Svobodnega tržaškega ozemlja v prvih povojnih letih. *Posnetek Uveljavil se je tudi kot kronist med drugo svetovno vojno v Sloveniji rešenih zavezniških letalcev. Zadnjo knjigo z naslovom »Fotoreporterjev obračun« je izdal leta 2009, del svojega bogatega arhiva pa je podaril Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Eden najbolj znanih slovenskih vojnih in povojnih fotoreporterjev Edi Šelhaus se je rodil leta 1919 v Podkraju na Vipavskem.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi življenjepis Franceta Prešerna
Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče
Avtor dragocene fotografske dediščine
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik Jernej Levičnik je po bogoslovju v Ljubljani in Celovcu služboval na Koroškem. Za slovenščino sta ga navdušila njegov učitelj Fran Serafin Metelko in pozneje Anton Martin Slomšek. Sodeloval je pri prvih Slomškovih knjigah, nekaj pesmi pa je objavil tudi v Kranjski čbelici. V literarnem delu Jerneja Levičnika je najpomembnejše pričevanje o Prešernu, saj je leta 1851 v "Carinthii" objavil prvi pesnikov življenjepis. Pesnik Jernej Levičnik se je rodil leta 1808 v Železnikih.
Skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec izvira iz rodbine, katere korenine segajo iz Šentjurja pri Celju v Belo krajino in je slovenski glasbeni ustvarjalnosti "podarila" štiri skladatelje, ki so bili po osnovnem poklicu vsi zdravniki. Gustav je nasledil svojega očeta Frana kot očesni zdravnik, bil pa je tudi več kot trideset let župan v svojem rojstnem kraju, ustanovitelj podružnice kmetijske družbe in eden najbolj zaslužnih za ustanovitev slovenske kmetijske in gospodarske šole. Skladal je predvsem za zbore. Po letu 1861, ko so na Slovenskem zaživele čitalnice in se je prebujala slovenska narodna zavest, je prireditve s svojimi skladbami bogatil tudi Gustav Ipavec. Še danes so priljubljene njegove uglasbitve pesmi Kje so moje rožice, narodno prebudna Slovenec sem in Pobratimija. Slišali bomo odlomek pesmi za katero je besedilo napisal Simon Gregorčič, leta 1972 pa jo je zapel operni pevec, lirski tenorist Marcel Ostaševski, klavirska spremljava Ciril Cvetko.*Posnetek Skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec se je rodil leta 1831 v Šentjurju pri Celju.
Terezija Križanič se je šolala na učiteljišču v Gradcu in pred 150 leti (1873) stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico in ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.
Edi Šelhaus se je leta 1943 pridružil partizanom in postal vojni reporter, po koncu druge svetovne vojne pa je v Trstu odprl atelje in snemal prispevke za jugoslovanske »Filmske nôvosti«, za slovenske »Filmske novice« in za »Filmski obzornik«. Med njegovimi številnimi zgodovinskimi posnetki so poleg vrhunskih fotografij iz obdobja narodnoosvobodilnega boja na primer še posnetki osvoboditve Trsta, ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini in burni dogodki pod zavezniško upravo Svobodnega tržaškega ozemlja v prvih povojnih letih. *Posnetek Uveljavil se je tudi kot kronist med drugo svetovno vojno v Sloveniji rešenih zavezniških letalcev. Zadnjo knjigo z naslovom »Fotoreporterjev obračun« je izdal leta 2009, del svojega bogatega arhiva pa je podaril Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Eden najbolj znanih slovenskih vojnih in povojnih fotoreporterjev Edi Šelhaus se je rodil leta 1919 v Podkraju na Vipavskem.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov