Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi življenjepis Franceta Prešerna
Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče
Avtor dragocene fotografske dediščine
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik Jernej Levičnik je po bogoslovju v Ljubljani in Celovcu služboval na Koroškem. Za slovenščino sta ga navdušila njegov učitelj Fran Serafin Metelko in pozneje Anton Martin Slomšek. Sodeloval je pri prvih Slomškovih knjigah, nekaj pesmi pa je objavil tudi v Kranjski čbelici. V literarnem delu Jerneja Levičnika je najpomembnejše pričevanje o Prešernu, saj je leta 1851 v "Carinthii" objavil prvi pesnikov življenjepis. Pesnik Jernej Levičnik se je rodil leta 1808 v Železnikih.
Skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec izvira iz rodbine, katere korenine segajo iz Šentjurja pri Celju v Belo krajino in je slovenski glasbeni ustvarjalnosti "podarila" štiri skladatelje, ki so bili po osnovnem poklicu vsi zdravniki. Gustav je nasledil svojega očeta Frana kot očesni zdravnik, bil pa je tudi več kot trideset let župan v svojem rojstnem kraju, ustanovitelj podružnice kmetijske družbe in eden najbolj zaslužnih za ustanovitev slovenske kmetijske in gospodarske šole. Skladal je predvsem za zbore. Po letu 1861, ko so na Slovenskem zaživele čitalnice in se je prebujala slovenska narodna zavest, je prireditve s svojimi skladbami bogatil tudi Gustav Ipavec. Še danes so priljubljene njegove uglasbitve pesmi Kje so moje rožice, narodno prebudna Slovenec sem in Pobratimija. Slišali bomo odlomek pesmi za katero je besedilo napisal Simon Gregorčič, leta 1972 pa jo je zapel operni pevec, lirski tenorist Marcel Ostaševski, klavirska spremljava Ciril Cvetko.*Posnetek Skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec se je rodil leta 1831 v Šentjurju pri Celju.
Terezija Križanič se je šolala na učiteljišču v Gradcu in pred 150 leti (1873) stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico in ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.
Edi Šelhaus se je leta 1943 pridružil partizanom in postal vojni reporter, po koncu druge svetovne vojne pa je v Trstu odprl atelje in snemal prispevke za jugoslovanske »Filmske nôvosti«, za slovenske »Filmske novice« in za »Filmski obzornik«. Med njegovimi številnimi zgodovinskimi posnetki so poleg vrhunskih fotografij iz obdobja narodnoosvobodilnega boja na primer še posnetki osvoboditve Trsta, ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini in burni dogodki pod zavezniško upravo Svobodnega tržaškega ozemlja v prvih povojnih letih. *Posnetek Uveljavil se je tudi kot kronist med drugo svetovno vojno v Sloveniji rešenih zavezniških letalcev. Zadnjo knjigo z naslovom »Fotoreporterjev obračun« je izdal leta 2009, del svojega bogatega arhiva pa je podaril Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Eden najbolj znanih slovenskih vojnih in povojnih fotoreporterjev Edi Šelhaus se je rodil leta 1919 v Podkraju na Vipavskem.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi življenjepis Franceta Prešerna
Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče
Avtor dragocene fotografske dediščine
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik Jernej Levičnik je po bogoslovju v Ljubljani in Celovcu služboval na Koroškem. Za slovenščino sta ga navdušila njegov učitelj Fran Serafin Metelko in pozneje Anton Martin Slomšek. Sodeloval je pri prvih Slomškovih knjigah, nekaj pesmi pa je objavil tudi v Kranjski čbelici. V literarnem delu Jerneja Levičnika je najpomembnejše pričevanje o Prešernu, saj je leta 1851 v "Carinthii" objavil prvi pesnikov življenjepis. Pesnik Jernej Levičnik se je rodil leta 1808 v Železnikih.
Skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec izvira iz rodbine, katere korenine segajo iz Šentjurja pri Celju v Belo krajino in je slovenski glasbeni ustvarjalnosti "podarila" štiri skladatelje, ki so bili po osnovnem poklicu vsi zdravniki. Gustav je nasledil svojega očeta Frana kot očesni zdravnik, bil pa je tudi več kot trideset let župan v svojem rojstnem kraju, ustanovitelj podružnice kmetijske družbe in eden najbolj zaslužnih za ustanovitev slovenske kmetijske in gospodarske šole. Skladal je predvsem za zbore. Po letu 1861, ko so na Slovenskem zaživele čitalnice in se je prebujala slovenska narodna zavest, je prireditve s svojimi skladbami bogatil tudi Gustav Ipavec. Še danes so priljubljene njegove uglasbitve pesmi Kje so moje rožice, narodno prebudna Slovenec sem in Pobratimija. Slišali bomo odlomek pesmi za katero je besedilo napisal Simon Gregorčič, leta 1972 pa jo je zapel operni pevec, lirski tenorist Marcel Ostaševski, klavirska spremljava Ciril Cvetko.*Posnetek Skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec se je rodil leta 1831 v Šentjurju pri Celju.
Terezija Križanič se je šolala na učiteljišču v Gradcu in pred 150 leti (1873) stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico in ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.
Edi Šelhaus se je leta 1943 pridružil partizanom in postal vojni reporter, po koncu druge svetovne vojne pa je v Trstu odprl atelje in snemal prispevke za jugoslovanske »Filmske nôvosti«, za slovenske »Filmske novice« in za »Filmski obzornik«. Med njegovimi številnimi zgodovinskimi posnetki so poleg vrhunskih fotografij iz obdobja narodnoosvobodilnega boja na primer še posnetki osvoboditve Trsta, ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini in burni dogodki pod zavezniško upravo Svobodnega tržaškega ozemlja v prvih povojnih letih. *Posnetek Uveljavil se je tudi kot kronist med drugo svetovno vojno v Sloveniji rešenih zavezniških letalcev. Zadnjo knjigo z naslovom »Fotoreporterjev obračun« je izdal leta 2009, del svojega bogatega arhiva pa je podaril Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Eden najbolj znanih slovenskih vojnih in povojnih fotoreporterjev Edi Šelhaus se je rodil leta 1919 v Podkraju na Vipavskem.
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov