Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznujemo slovensko Prekmurje
Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti
Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Po koncu prve svetovne vojne je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja priključi matični državi. Vrhovni svet pariške mirov ne konference je mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6087 Slovencev iz Porabja ostalo na Madžarskem. *Posnetek Vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje. Pripadlo je jugoslovanski državi. 17. avgusta 1919 je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih vojaška oblast izročila upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju. V spomin na ta dan je danes v Sloveniji državni praznik – dan združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Pesnik, satirik in časnikar Ivan Rob je pred vojno kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Že kot študent se je preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest "Matajurski plazovi". Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 ga je italijanski okupator ustrelil kot talca. Pesnik, satirik in časnikar Ivan Rob se je rodil leta 1908 v Trstu.
17. avgusta 1918 je bil v Ljubljani kot eden izmed osmih odsekov ustanovljen tudi Gospodarski odsek Narodnega svéta oziroma Odsek za gospodarsko koncentracijo. Njegova naloga je bila, da bo »zbiral naše gospodarske sile in jih smotrno vodil … On bo posebno pažnjo posvečal prehrani onih krajev naše domovine, ki so v tem pogledu potrebni nujne pomoči, obnovi naših po vojni opustošenih dežel ter vsem vprašanjem prehodnega gospodarstva.« Hkrati je naročil preučitev realne vrednosti avstro-ogrskega denarja in njegovega razmerja do tuje valute ter iskanje načina, kako preiti na zdravo valuto. Za ohranitev vrednosti denarnega premoženja Slovencev je predlagal čim večje vlaganje v nepremičnine in druge vrednote. Kmetom pa je naročil, naj si priskrbijo čim več orodja, konj in goveda in se znebijo denarja, ki ga je najedala z vojno povzročena inflacija.
Ameriški kongresnik John Blatnik je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je priglasil k vojnemu letalstvu kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, potem pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. John Blatnik, ki se je rodil leta 1911 v Chisholmu v Minnesoti, je bil leta 1996 posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Praznujemo slovensko Prekmurje
Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti
Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Po koncu prve svetovne vojne je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja priključi matični državi. Vrhovni svet pariške mirov ne konference je mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6087 Slovencev iz Porabja ostalo na Madžarskem. *Posnetek Vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje. Pripadlo je jugoslovanski državi. 17. avgusta 1919 je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih vojaška oblast izročila upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju. V spomin na ta dan je danes v Sloveniji državni praznik – dan združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Pesnik, satirik in časnikar Ivan Rob je pred vojno kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Že kot študent se je preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest "Matajurski plazovi". Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 ga je italijanski okupator ustrelil kot talca. Pesnik, satirik in časnikar Ivan Rob se je rodil leta 1908 v Trstu.
17. avgusta 1918 je bil v Ljubljani kot eden izmed osmih odsekov ustanovljen tudi Gospodarski odsek Narodnega svéta oziroma Odsek za gospodarsko koncentracijo. Njegova naloga je bila, da bo »zbiral naše gospodarske sile in jih smotrno vodil … On bo posebno pažnjo posvečal prehrani onih krajev naše domovine, ki so v tem pogledu potrebni nujne pomoči, obnovi naših po vojni opustošenih dežel ter vsem vprašanjem prehodnega gospodarstva.« Hkrati je naročil preučitev realne vrednosti avstro-ogrskega denarja in njegovega razmerja do tuje valute ter iskanje načina, kako preiti na zdravo valuto. Za ohranitev vrednosti denarnega premoženja Slovencev je predlagal čim večje vlaganje v nepremičnine in druge vrednote. Kmetom pa je naročil, naj si priskrbijo čim več orodja, konj in goveda in se znebijo denarja, ki ga je najedala z vojno povzročena inflacija.
Ameriški kongresnik John Blatnik je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je priglasil k vojnemu letalstvu kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, potem pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. John Blatnik, ki se je rodil leta 1911 v Chisholmu v Minnesoti, je bil leta 1996 posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov