Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu
Organizacija TIGR proti fašizmu
Poseben zven orgel pod žensko roko
Duhovnik Ferdinand Potokar je po gimnaziji stopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, nato pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Leta 1938 ga je mariborski škof. dr. Ivan Jožef Tomažič nastavil za rednega veroučitelja na mariborski realni gimnaziji. Po nacistični okupaciji je Ferdinand Potokar prevzel službo škofovega tajnika in hkrati opravljal duhovniško delo po mariborskih župnijah, saj so nacisti pozaprli oz. izgnali večino slovenskih duhovnikov. Številni njegovi veroučenci so postali prvi partizani na Pohorju, zato jim je Potokar po skrivnih poteh začel pošiljati sanitetni material, zdravila, cigarete in druge potrebščine. Zaradi izdajstva ga je Gestapo ob koncu leta 1941 prvič aretiral. Odtlej so ga nadzorovali in drugič zaprli oktobra 1942. Z nečloveškim mučenjem v celjskem zaporu Stari pisker so želeli izvedeti imena tistih partizanov, ki jih je podpiral. Nikogar ni izdal, zaradi posledic trpinčenja je novembra 1942 umrl v celjskem zaporu. Ferdinand Potokar se je rodil zadnji dan avgusta leta 1911 v Sveti Jedrti (danes Sedrž) nad Laškim.
Ilegalna protifašistična organizacije TIGR, to je kratica za Trst – Istra – Gorica – Reka, je bila narodnoobrambna organizacija primorskih Slovencev, ustanovljena leta 1924, sprva z Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov - Orjuno v Jugoslaviji. Po prepovedi v Sloveniji je bila 31. avgusta 1927 obnovljena in je delovala samostojno. Tigrovci so napadali predstavnike italijanskega fašističnega sistema in središča poitalijančevanja, izdajali list Svoboda, prinašali na Primorsko slovenske knjige ter opravljali obveščevalno dejavnost za vojsko Kraljevine Jugoslavije. Med voditelji organizacije so bili Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Ferdo Kravanja in Danilo Zelen. Zadnji je padel kmalu po okupaciji Slovenije, maja 1941, na Mali gori pri Ribnici v prvem spopadu z italijansko vojsko.
Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon je pri profesorju Matiju Tomcu na konservatoriju Glasbene matice študirala orgle in klavir, pozneje pa je ob vnovičnem odprtju orglarske šole na njej prevzela pedagoško delo. Bila je organistka v ljubljanski stolnici ter več kot dvajset let tudi v župniji svetega Petra v Ljubljani, kjer je vodila še pevski zbor. Igrala je na nekaj sto orglah po Sloveniji in v tujini – pogosto je spremljala operne pevce na njihovih nastopih po cerkvah, bila pa je tudi prva ženska, ki je smela orglati v cerkvi svetega Petra v Rimu. Napisala je številna besedila za samospeve Stanka Premrla in Matije Tomca. V zlatih letih slovenske popevke je pisala besedila tudi za to vrsto glasbe, pa otroške glasbene pravljice, novele in črtice ter spomine na življenje v Ljubljani pred drugo svetovno vojno. Slišali bomo odlomek pesmi Odmev srca za katero je napisala besedilo, glasba Damjan Tozon, aranžma Milan Mihelič. Ob spremljavi jo je leta 1975 zapela Elda Viler. *Posnetek Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon se je rodila pred 110 leti ( 1913) v Ljubljani.
Zadnji dan avgusta 1944 je tretji bataljon brigade Ljuba Šercerja iz sestava 14. divizije slovenske partizanske vojske pri železniški postaji Ruta v Dravski dolini osvobodil 84 avstralskih, britanskih in novozelandskih vojnih ujetnikov. Rešene ujetnike so partizani odpeljali čez Pohorje v Savinjsko dolino in od tam v Belo krajino. 9. septembra so skupino v Spodnji Slivni, v bližini današnjega geometričnega središča Slovenije, izročili Kamniško-zasavskemu odredu, ta pa jo je na območju »partizanskega koridorja« pri Litiji s čolni prepeljal čez Savo in ji zagotovil spremstvo do Semiča. 18. septembra so s partizanskega letališča Otok poleteli v zavezniško bazo Bari v južni Italiji. Eden izmed ujetnikov, Avstralec Ralph Churches, je o tem napisal knjigo z naslovom "Vranov let v svobodo". Do konca življenja leta 2014 je vsako leto 31. avgusta doma pripravil slavnostno kosilo in odprl penino v čast osvoboditeljem – partizanom s Pohorja, je na slovesnosti leta 2014 povedal Raphov sin Niel Churches. *Posnetek Marca 2018 je na portalu časopisa »The Sydney Morning Herald« izšel zapis, ki podrobneje opisuje dogajanje ter 285 kilometrov dolgo pot rešenih ujetnikov od Dravske doline do Bele krajine, o kateri je britanska televizija posnela tudi dokumentarni film.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu
Organizacija TIGR proti fašizmu
Poseben zven orgel pod žensko roko
Duhovnik Ferdinand Potokar je po gimnaziji stopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, nato pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Leta 1938 ga je mariborski škof. dr. Ivan Jožef Tomažič nastavil za rednega veroučitelja na mariborski realni gimnaziji. Po nacistični okupaciji je Ferdinand Potokar prevzel službo škofovega tajnika in hkrati opravljal duhovniško delo po mariborskih župnijah, saj so nacisti pozaprli oz. izgnali večino slovenskih duhovnikov. Številni njegovi veroučenci so postali prvi partizani na Pohorju, zato jim je Potokar po skrivnih poteh začel pošiljati sanitetni material, zdravila, cigarete in druge potrebščine. Zaradi izdajstva ga je Gestapo ob koncu leta 1941 prvič aretiral. Odtlej so ga nadzorovali in drugič zaprli oktobra 1942. Z nečloveškim mučenjem v celjskem zaporu Stari pisker so želeli izvedeti imena tistih partizanov, ki jih je podpiral. Nikogar ni izdal, zaradi posledic trpinčenja je novembra 1942 umrl v celjskem zaporu. Ferdinand Potokar se je rodil zadnji dan avgusta leta 1911 v Sveti Jedrti (danes Sedrž) nad Laškim.
Ilegalna protifašistična organizacije TIGR, to je kratica za Trst – Istra – Gorica – Reka, je bila narodnoobrambna organizacija primorskih Slovencev, ustanovljena leta 1924, sprva z Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov - Orjuno v Jugoslaviji. Po prepovedi v Sloveniji je bila 31. avgusta 1927 obnovljena in je delovala samostojno. Tigrovci so napadali predstavnike italijanskega fašističnega sistema in središča poitalijančevanja, izdajali list Svoboda, prinašali na Primorsko slovenske knjige ter opravljali obveščevalno dejavnost za vojsko Kraljevine Jugoslavije. Med voditelji organizacije so bili Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Ferdo Kravanja in Danilo Zelen. Zadnji je padel kmalu po okupaciji Slovenije, maja 1941, na Mali gori pri Ribnici v prvem spopadu z italijansko vojsko.
Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon je pri profesorju Matiju Tomcu na konservatoriju Glasbene matice študirala orgle in klavir, pozneje pa je ob vnovičnem odprtju orglarske šole na njej prevzela pedagoško delo. Bila je organistka v ljubljanski stolnici ter več kot dvajset let tudi v župniji svetega Petra v Ljubljani, kjer je vodila še pevski zbor. Igrala je na nekaj sto orglah po Sloveniji in v tujini – pogosto je spremljala operne pevce na njihovih nastopih po cerkvah, bila pa je tudi prva ženska, ki je smela orglati v cerkvi svetega Petra v Rimu. Napisala je številna besedila za samospeve Stanka Premrla in Matije Tomca. V zlatih letih slovenske popevke je pisala besedila tudi za to vrsto glasbe, pa otroške glasbene pravljice, novele in črtice ter spomine na življenje v Ljubljani pred drugo svetovno vojno. Slišali bomo odlomek pesmi Odmev srca za katero je napisala besedilo, glasba Damjan Tozon, aranžma Milan Mihelič. Ob spremljavi jo je leta 1975 zapela Elda Viler. *Posnetek Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon se je rodila pred 110 leti ( 1913) v Ljubljani.
Zadnji dan avgusta 1944 je tretji bataljon brigade Ljuba Šercerja iz sestava 14. divizije slovenske partizanske vojske pri železniški postaji Ruta v Dravski dolini osvobodil 84 avstralskih, britanskih in novozelandskih vojnih ujetnikov. Rešene ujetnike so partizani odpeljali čez Pohorje v Savinjsko dolino in od tam v Belo krajino. 9. septembra so skupino v Spodnji Slivni, v bližini današnjega geometričnega središča Slovenije, izročili Kamniško-zasavskemu odredu, ta pa jo je na območju »partizanskega koridorja« pri Litiji s čolni prepeljal čez Savo in ji zagotovil spremstvo do Semiča. 18. septembra so s partizanskega letališča Otok poleteli v zavezniško bazo Bari v južni Italiji. Eden izmed ujetnikov, Avstralec Ralph Churches, je o tem napisal knjigo z naslovom "Vranov let v svobodo". Do konca življenja leta 2014 je vsako leto 31. avgusta doma pripravil slavnostno kosilo in odprl penino v čast osvoboditeljem – partizanom s Pohorja, je na slovesnosti leta 2014 povedal Raphov sin Niel Churches. *Posnetek Marca 2018 je na portalu časopisa »The Sydney Morning Herald« izšel zapis, ki podrobneje opisuje dogajanje ter 285 kilometrov dolgo pot rešenih ujetnikov od Dravske doline do Bele krajine, o kateri je britanska televizija posnela tudi dokumentarni film.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov