Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu
Organizacija TIGR proti fašizmu
Poseben zven orgel pod žensko roko
Duhovnik Ferdinand Potokar je po gimnaziji stopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, nato pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Leta 1938 ga je mariborski škof. dr. Ivan Jožef Tomažič nastavil za rednega veroučitelja na mariborski realni gimnaziji. Po nacistični okupaciji je Ferdinand Potokar prevzel službo škofovega tajnika in hkrati opravljal duhovniško delo po mariborskih župnijah, saj so nacisti pozaprli oz. izgnali večino slovenskih duhovnikov. Številni njegovi veroučenci so postali prvi partizani na Pohorju, zato jim je Potokar po skrivnih poteh začel pošiljati sanitetni material, zdravila, cigarete in druge potrebščine. Zaradi izdajstva ga je Gestapo ob koncu leta 1941 prvič aretiral. Odtlej so ga nadzorovali in drugič zaprli oktobra 1942. Z nečloveškim mučenjem v celjskem zaporu Stari pisker so želeli izvedeti imena tistih partizanov, ki jih je podpiral. Nikogar ni izdal, zaradi posledic trpinčenja je novembra 1942 umrl v celjskem zaporu. Ferdinand Potokar se je rodil zadnji dan avgusta leta 1911 v Sveti Jedrti (danes Sedrž) nad Laškim.
Ilegalna protifašistična organizacije TIGR, to je kratica za Trst – Istra – Gorica – Reka, je bila narodnoobrambna organizacija primorskih Slovencev, ustanovljena leta 1924, sprva z Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov - Orjuno v Jugoslaviji. Po prepovedi v Sloveniji je bila 31. avgusta 1927 obnovljena in je delovala samostojno. Tigrovci so napadali predstavnike italijanskega fašističnega sistema in središča poitalijančevanja, izdajali list Svoboda, prinašali na Primorsko slovenske knjige ter opravljali obveščevalno dejavnost za vojsko Kraljevine Jugoslavije. Med voditelji organizacije so bili Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Ferdo Kravanja in Danilo Zelen. Zadnji je padel kmalu po okupaciji Slovenije, maja 1941, na Mali gori pri Ribnici v prvem spopadu z italijansko vojsko.
Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon je pri profesorju Matiju Tomcu na konservatoriju Glasbene matice študirala orgle in klavir, pozneje pa je ob vnovičnem odprtju orglarske šole na njej prevzela pedagoško delo. Bila je organistka v ljubljanski stolnici ter več kot dvajset let tudi v župniji svetega Petra v Ljubljani, kjer je vodila še pevski zbor. Igrala je na nekaj sto orglah po Sloveniji in v tujini – pogosto je spremljala operne pevce na njihovih nastopih po cerkvah, bila pa je tudi prva ženska, ki je smela orglati v cerkvi svetega Petra v Rimu. Napisala je številna besedila za samospeve Stanka Premrla in Matije Tomca. V zlatih letih slovenske popevke je pisala besedila tudi za to vrsto glasbe, pa otroške glasbene pravljice, novele in črtice ter spomine na življenje v Ljubljani pred drugo svetovno vojno. Slišali bomo odlomek pesmi Odmev srca za katero je napisala besedilo, glasba Damjan Tozon, aranžma Milan Mihelič. Ob spremljavi jo je leta 1975 zapela Elda Viler. *Posnetek Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon se je rodila pred 110 leti ( 1913) v Ljubljani.
Zadnji dan avgusta 1944 je tretji bataljon brigade Ljuba Šercerja iz sestava 14. divizije slovenske partizanske vojske pri železniški postaji Ruta v Dravski dolini osvobodil 84 avstralskih, britanskih in novozelandskih vojnih ujetnikov. Rešene ujetnike so partizani odpeljali čez Pohorje v Savinjsko dolino in od tam v Belo krajino. 9. septembra so skupino v Spodnji Slivni, v bližini današnjega geometričnega središča Slovenije, izročili Kamniško-zasavskemu odredu, ta pa jo je na območju »partizanskega koridorja« pri Litiji s čolni prepeljal čez Savo in ji zagotovil spremstvo do Semiča. 18. septembra so s partizanskega letališča Otok poleteli v zavezniško bazo Bari v južni Italiji. Eden izmed ujetnikov, Avstralec Ralph Churches, je o tem napisal knjigo z naslovom "Vranov let v svobodo". Do konca življenja leta 2014 je vsako leto 31. avgusta doma pripravil slavnostno kosilo in odprl penino v čast osvoboditeljem – partizanom s Pohorja, je na slovesnosti leta 2014 povedal Raphov sin Niel Churches. *Posnetek Marca 2018 je na portalu časopisa »The Sydney Morning Herald« izšel zapis, ki podrobneje opisuje dogajanje ter 285 kilometrov dolgo pot rešenih ujetnikov od Dravske doline do Bele krajine, o kateri je britanska televizija posnela tudi dokumentarni film.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu
Organizacija TIGR proti fašizmu
Poseben zven orgel pod žensko roko
Duhovnik Ferdinand Potokar je po gimnaziji stopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, nato pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Leta 1938 ga je mariborski škof. dr. Ivan Jožef Tomažič nastavil za rednega veroučitelja na mariborski realni gimnaziji. Po nacistični okupaciji je Ferdinand Potokar prevzel službo škofovega tajnika in hkrati opravljal duhovniško delo po mariborskih župnijah, saj so nacisti pozaprli oz. izgnali večino slovenskih duhovnikov. Številni njegovi veroučenci so postali prvi partizani na Pohorju, zato jim je Potokar po skrivnih poteh začel pošiljati sanitetni material, zdravila, cigarete in druge potrebščine. Zaradi izdajstva ga je Gestapo ob koncu leta 1941 prvič aretiral. Odtlej so ga nadzorovali in drugič zaprli oktobra 1942. Z nečloveškim mučenjem v celjskem zaporu Stari pisker so želeli izvedeti imena tistih partizanov, ki jih je podpiral. Nikogar ni izdal, zaradi posledic trpinčenja je novembra 1942 umrl v celjskem zaporu. Ferdinand Potokar se je rodil zadnji dan avgusta leta 1911 v Sveti Jedrti (danes Sedrž) nad Laškim.
Ilegalna protifašistična organizacije TIGR, to je kratica za Trst – Istra – Gorica – Reka, je bila narodnoobrambna organizacija primorskih Slovencev, ustanovljena leta 1924, sprva z Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov - Orjuno v Jugoslaviji. Po prepovedi v Sloveniji je bila 31. avgusta 1927 obnovljena in je delovala samostojno. Tigrovci so napadali predstavnike italijanskega fašističnega sistema in središča poitalijančevanja, izdajali list Svoboda, prinašali na Primorsko slovenske knjige ter opravljali obveščevalno dejavnost za vojsko Kraljevine Jugoslavije. Med voditelji organizacije so bili Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Ferdo Kravanja in Danilo Zelen. Zadnji je padel kmalu po okupaciji Slovenije, maja 1941, na Mali gori pri Ribnici v prvem spopadu z italijansko vojsko.
Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon je pri profesorju Matiju Tomcu na konservatoriju Glasbene matice študirala orgle in klavir, pozneje pa je ob vnovičnem odprtju orglarske šole na njej prevzela pedagoško delo. Bila je organistka v ljubljanski stolnici ter več kot dvajset let tudi v župniji svetega Petra v Ljubljani, kjer je vodila še pevski zbor. Igrala je na nekaj sto orglah po Sloveniji in v tujini – pogosto je spremljala operne pevce na njihovih nastopih po cerkvah, bila pa je tudi prva ženska, ki je smela orglati v cerkvi svetega Petra v Rimu. Napisala je številna besedila za samospeve Stanka Premrla in Matije Tomca. V zlatih letih slovenske popevke je pisala besedila tudi za to vrsto glasbe, pa otroške glasbene pravljice, novele in črtice ter spomine na življenje v Ljubljani pred drugo svetovno vojno. Slišali bomo odlomek pesmi Odmev srca za katero je napisala besedilo, glasba Damjan Tozon, aranžma Milan Mihelič. Ob spremljavi jo je leta 1975 zapela Elda Viler. *Posnetek Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon se je rodila pred 110 leti ( 1913) v Ljubljani.
Zadnji dan avgusta 1944 je tretji bataljon brigade Ljuba Šercerja iz sestava 14. divizije slovenske partizanske vojske pri železniški postaji Ruta v Dravski dolini osvobodil 84 avstralskih, britanskih in novozelandskih vojnih ujetnikov. Rešene ujetnike so partizani odpeljali čez Pohorje v Savinjsko dolino in od tam v Belo krajino. 9. septembra so skupino v Spodnji Slivni, v bližini današnjega geometričnega središča Slovenije, izročili Kamniško-zasavskemu odredu, ta pa jo je na območju »partizanskega koridorja« pri Litiji s čolni prepeljal čez Savo in ji zagotovil spremstvo do Semiča. 18. septembra so s partizanskega letališča Otok poleteli v zavezniško bazo Bari v južni Italiji. Eden izmed ujetnikov, Avstralec Ralph Churches, je o tem napisal knjigo z naslovom "Vranov let v svobodo". Do konca življenja leta 2014 je vsako leto 31. avgusta doma pripravil slavnostno kosilo in odprl penino v čast osvoboditeljem – partizanom s Pohorja, je na slovesnosti leta 2014 povedal Raphov sin Niel Churches. *Posnetek Marca 2018 je na portalu časopisa »The Sydney Morning Herald« izšel zapis, ki podrobneje opisuje dogajanje ter 285 kilometrov dolgo pot rešenih ujetnikov od Dravske doline do Bele krajine, o kateri je britanska televizija posnela tudi dokumentarni film.
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov