Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1769 je bilo s prispevki rudarjev v Idriji zgrajeno  Rudniško  gledališče,  najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v  gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 je bilo v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo do leta 1914.

Politik in zaslužni ljubljanski župan Ivan Hribar je po končani nižji gimnaziji  služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do leta 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Župansko funkcijo je prevzel leto dni po uničujočem ljubljanskem potresu in je imel pomembno vlogo v popotresni obnovi mesta. Pozneje je bil prvi jugoslovanski veleposlanik v Pragi, pokrajinski namestnik Jugoslavije za Slovenijo in jugoslovanski senator. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja leta 1941 je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Takoj po italijanski okupaciji je pri 89 letih zavestno sklenil svojo življenjsko pot. *Posnetek Dodaja njegov pravnuk Drago Senica. Doktor Ivan Hribar se je rodil leta 1851 v Trnovčah pri Domžalah.

Muzikolog  Dragotin Cvetko je diplomiral na filozofski fakulteti in na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Po izpopolnjevanju na mojstrski šoli in inštitutu za glasbeno vzgojo v Pragi je leta 1938 doktoriral ter postal docent in  profesor na akademiji za glasbo, pozneje pa predstojnik oddelka za muzikologijo filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik Mednarodnega muzikološkega društva, leta 1967 organizator njegovega desetega kongresa v Ljubljani ter član znanstvenega sveta Mednarodnega inštituta za primerjalne glasbene študije in dokumentacijo. Raziskoval je glasbeno teorijo in vzgojo, nato pa se je posvetil glasbeni zgodovini, predvsem slovenski. Napisal je tudi monografije o Jakobu Gallusu, Ristu Savinu in Davorinu Jenku ter zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem. Častni doktor ljubljanske univerze ter nosilec več visokih priznanj, med njimi tudi Prešernove nagrade, Dragotin Cvetko se je rodil leta 1911 v Vučji vasi v Prlekiji.

Smučarski skakalec Bogdan Norčič je bil v letih od 1968 do 1982 član jugoslovanske skakalne reprezentance, sodeloval pa je tudi na olimpijskih igrah leta 1976 in 1980, pozneje pa je deloval kot trener. Leta 1977 je v Planici poletel kar 181 metrov, to bi bil svetovni rekord, vendar je podrsal, tako da dosežek ni bil priznan. Če bi ga spremljal še dodaten kanček športne sreče, bi rekord izenačil šele Pavel Ploc leta 1983, preskočil pa Matti Nykänen leto dni pozneje. Na olimpijskih igrah v Innsbrucku je leta 1976 za naš radio povedal. *Posnetek Skupno je osvojil enajst naslovov državnega prvaka, nazadnje pa je bil dejaven v okviru Slovenskih nordijskih reprezentanc. Smučarski skakalec in trener Bogdan Norčič se je rodil pred 70 leti (1953) v Kranju.