Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem
Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi
Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1769 je bilo s prispevki rudarjev v Idriji zgrajeno Rudniško gledališče, najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 je bilo v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo do leta 1914.
Politik in zaslužni ljubljanski župan Ivan Hribar je po končani nižji gimnaziji služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do leta 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Župansko funkcijo je prevzel leto dni po uničujočem ljubljanskem potresu in je imel pomembno vlogo v popotresni obnovi mesta. Pozneje je bil prvi jugoslovanski veleposlanik v Pragi, pokrajinski namestnik Jugoslavije za Slovenijo in jugoslovanski senator. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja leta 1941 je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Takoj po italijanski okupaciji je pri 89 letih zavestno sklenil svojo življenjsko pot. *Posnetek Dodaja njegov pravnuk Drago Senica. Doktor Ivan Hribar se je rodil leta 1851 v Trnovčah pri Domžalah.
Muzikolog Dragotin Cvetko je diplomiral na filozofski fakulteti in na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Po izpopolnjevanju na mojstrski šoli in inštitutu za glasbeno vzgojo v Pragi je leta 1938 doktoriral ter postal docent in profesor na akademiji za glasbo, pozneje pa predstojnik oddelka za muzikologijo filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik Mednarodnega muzikološkega društva, leta 1967 organizator njegovega desetega kongresa v Ljubljani ter član znanstvenega sveta Mednarodnega inštituta za primerjalne glasbene študije in dokumentacijo. Raziskoval je glasbeno teorijo in vzgojo, nato pa se je posvetil glasbeni zgodovini, predvsem slovenski. Napisal je tudi monografije o Jakobu Gallusu, Ristu Savinu in Davorinu Jenku ter zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem. Častni doktor ljubljanske univerze ter nosilec več visokih priznanj, med njimi tudi Prešernove nagrade, Dragotin Cvetko se je rodil leta 1911 v Vučji vasi v Prlekiji.
Smučarski skakalec Bogdan Norčič je bil v letih od 1968 do 1982 član jugoslovanske skakalne reprezentance, sodeloval pa je tudi na olimpijskih igrah leta 1976 in 1980, pozneje pa je deloval kot trener. Leta 1977 je v Planici poletel kar 181 metrov, to bi bil svetovni rekord, vendar je podrsal, tako da dosežek ni bil priznan. Če bi ga spremljal še dodaten kanček športne sreče, bi rekord izenačil šele Pavel Ploc leta 1983, preskočil pa Matti Nykänen leto dni pozneje. Na olimpijskih igrah v Innsbrucku je leta 1976 za naš radio povedal. *Posnetek Skupno je osvojil enajst naslovov državnega prvaka, nazadnje pa je bil dejaven v okviru Slovenskih nordijskih reprezentanc. Smučarski skakalec in trener Bogdan Norčič se je rodil pred 70 leti (1953) v Kranju.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem
Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi
Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1769 je bilo s prispevki rudarjev v Idriji zgrajeno Rudniško gledališče, najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 je bilo v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo do leta 1914.
Politik in zaslužni ljubljanski župan Ivan Hribar je po končani nižji gimnaziji služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do leta 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Župansko funkcijo je prevzel leto dni po uničujočem ljubljanskem potresu in je imel pomembno vlogo v popotresni obnovi mesta. Pozneje je bil prvi jugoslovanski veleposlanik v Pragi, pokrajinski namestnik Jugoslavije za Slovenijo in jugoslovanski senator. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja leta 1941 je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Takoj po italijanski okupaciji je pri 89 letih zavestno sklenil svojo življenjsko pot. *Posnetek Dodaja njegov pravnuk Drago Senica. Doktor Ivan Hribar se je rodil leta 1851 v Trnovčah pri Domžalah.
Muzikolog Dragotin Cvetko je diplomiral na filozofski fakulteti in na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Po izpopolnjevanju na mojstrski šoli in inštitutu za glasbeno vzgojo v Pragi je leta 1938 doktoriral ter postal docent in profesor na akademiji za glasbo, pozneje pa predstojnik oddelka za muzikologijo filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik Mednarodnega muzikološkega društva, leta 1967 organizator njegovega desetega kongresa v Ljubljani ter član znanstvenega sveta Mednarodnega inštituta za primerjalne glasbene študije in dokumentacijo. Raziskoval je glasbeno teorijo in vzgojo, nato pa se je posvetil glasbeni zgodovini, predvsem slovenski. Napisal je tudi monografije o Jakobu Gallusu, Ristu Savinu in Davorinu Jenku ter zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem. Častni doktor ljubljanske univerze ter nosilec več visokih priznanj, med njimi tudi Prešernove nagrade, Dragotin Cvetko se je rodil leta 1911 v Vučji vasi v Prlekiji.
Smučarski skakalec Bogdan Norčič je bil v letih od 1968 do 1982 član jugoslovanske skakalne reprezentance, sodeloval pa je tudi na olimpijskih igrah leta 1976 in 1980, pozneje pa je deloval kot trener. Leta 1977 je v Planici poletel kar 181 metrov, to bi bil svetovni rekord, vendar je podrsal, tako da dosežek ni bil priznan. Če bi ga spremljal še dodaten kanček športne sreče, bi rekord izenačil šele Pavel Ploc leta 1983, preskočil pa Matti Nykänen leto dni pozneje. Na olimpijskih igrah v Innsbrucku je leta 1976 za naš radio povedal. *Posnetek Skupno je osvojil enajst naslovov državnega prvaka, nazadnje pa je bil dejaven v okviru Slovenskih nordijskih reprezentanc. Smučarski skakalec in trener Bogdan Norčič se je rodil pred 70 leti (1953) v Kranju.
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov