Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen«
Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom
56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1837 se je v Šoštanju rodil poslanec politik, gospodarstvenik in pobudnik zadružništva Mihael Vošnjak. Po gimnaziji v Celju in Gradcu je tam študiral tehniko in leta 1857 diplomiral na Dunaju. Že kot študenta so ga pritegnila narodno-gospodarska vprašanja, zato je poslušal tudi predavanja iz knjigovodstva, meničnega prava, kmetijstva in gozdarstva. Po diplomi je kot inženir deloval na železnici in v letih od 1856 do 1858 sodeloval pri zgraditvi železniške proge Logatec–Postojna, zaslužen pa je za zgraditev železniške proge Celje–Velenje–Dravograd. Leta 1866 je bil med drugim načelnik železniške postaje v Pragerskem. Mihael Vošnjak velja za ustanovitelja hranilništva na Slovenskem. Pri svojem delu ni iskal osebnih koristi, saj je 30 let delal brezplačno – zgolj iz svojega lastnega idealizma. Ko mu je Zadružna zveza namenila enkratno odškodnino v višini 600 kron, je nagrado namenil celjski in mariborski dijaški kuhinji. Zastopal je tudi stališče, da mora biti politik in javni delavec gmotno neodvisen.
Na Slapu pri Vipavi je bila pred 150 leti (1873) z odlokom deželnih stanov ustanovljena Vinarska in sadjarska šola. To je bila prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom, njen prvi vodja pa je bil strokovnjak za vinarstvo in sadjarstvo, vipavski rojak Richard Dolenc. Prostore je dobila v graščini, ki jo je skupaj z zemljišči za praktični pouk vinogradništva in sadjarstva ustanovi podaril grof Lanthieri. Šola je bila zaradi bližine enake kmetijske šole v Gorici ter neugodnih prometnih razmer in oddaljenosti od večjih središč leta 1886 po sklepu kranjskega deželnega zbora premeščena na Grm pri Novem mestu. Nanjo nad vhodnim portalom grajskega poslopja še danes opozarja spominska plošča z napisom: "Visokorodni gospod Karel Grof Lanthieri poklanja ta grad in pripadajoče zemljišče brezplačno Krajnski deželi za deželno vinarsko in sadjarsko šolo. Dne 18. septembra 1873. leta se je šola otvorila, a dne 30. septembra 1886 po trinajstletnem plodnosnem delovanju zatvorila vsled preselitve na Dolenjsko."
Pravnik Stanko Peterin je leta 1941 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in bil tam bibliotekar do septembra leta 1943, ko je odšel k partizanom. *Posnetek Takoj po vojni je sodeloval kot sekretar jugoslovanske delegacije na londonski konferenci zunanjih ministrov, deset let pozneje pa v Rimu pri pogajanjih o uresničevanju londonskega sporazuma. Leta 1975 je postal redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na ljubljanski pravni fakulteti. Stanko Petrin se je v svojem strokovnem delu veliko posvečal vprašanjem Slovenskega primorja in Svobodnega tržaškega ozemlja, pomembno pa je sodeloval tudi pri oblikovanju slovenskega mednarodnopravnega izrazja. Pravnik Stanko Peterin se je rodil pred 110 leti (1913) v Gradíšču ob Soči.
Na današnji dan leta 1975 je bila v Mariboru slovesno razglašena nova univerza, druga v Sloveniji. Za njenega prvega rektorja je bil imenovan dotedanji predstojnik združenja visokih in višjih šol doktor Vladimir Bračič. Pravno formalno je bila druga slovenska univerza ustanovljena že julija 1975, ko je slovenska skupščina potrdila samoupravni sporazum o združitvi dotedanjih visokošolskih organizacij v Univerzo v Mariboru.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen«
Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom
56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1837 se je v Šoštanju rodil poslanec politik, gospodarstvenik in pobudnik zadružništva Mihael Vošnjak. Po gimnaziji v Celju in Gradcu je tam študiral tehniko in leta 1857 diplomiral na Dunaju. Že kot študenta so ga pritegnila narodno-gospodarska vprašanja, zato je poslušal tudi predavanja iz knjigovodstva, meničnega prava, kmetijstva in gozdarstva. Po diplomi je kot inženir deloval na železnici in v letih od 1856 do 1858 sodeloval pri zgraditvi železniške proge Logatec–Postojna, zaslužen pa je za zgraditev železniške proge Celje–Velenje–Dravograd. Leta 1866 je bil med drugim načelnik železniške postaje v Pragerskem. Mihael Vošnjak velja za ustanovitelja hranilništva na Slovenskem. Pri svojem delu ni iskal osebnih koristi, saj je 30 let delal brezplačno – zgolj iz svojega lastnega idealizma. Ko mu je Zadružna zveza namenila enkratno odškodnino v višini 600 kron, je nagrado namenil celjski in mariborski dijaški kuhinji. Zastopal je tudi stališče, da mora biti politik in javni delavec gmotno neodvisen.
Na Slapu pri Vipavi je bila pred 150 leti (1873) z odlokom deželnih stanov ustanovljena Vinarska in sadjarska šola. To je bila prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom, njen prvi vodja pa je bil strokovnjak za vinarstvo in sadjarstvo, vipavski rojak Richard Dolenc. Prostore je dobila v graščini, ki jo je skupaj z zemljišči za praktični pouk vinogradništva in sadjarstva ustanovi podaril grof Lanthieri. Šola je bila zaradi bližine enake kmetijske šole v Gorici ter neugodnih prometnih razmer in oddaljenosti od večjih središč leta 1886 po sklepu kranjskega deželnega zbora premeščena na Grm pri Novem mestu. Nanjo nad vhodnim portalom grajskega poslopja še danes opozarja spominska plošča z napisom: "Visokorodni gospod Karel Grof Lanthieri poklanja ta grad in pripadajoče zemljišče brezplačno Krajnski deželi za deželno vinarsko in sadjarsko šolo. Dne 18. septembra 1873. leta se je šola otvorila, a dne 30. septembra 1886 po trinajstletnem plodnosnem delovanju zatvorila vsled preselitve na Dolenjsko."
Pravnik Stanko Peterin je leta 1941 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in bil tam bibliotekar do septembra leta 1943, ko je odšel k partizanom. *Posnetek Takoj po vojni je sodeloval kot sekretar jugoslovanske delegacije na londonski konferenci zunanjih ministrov, deset let pozneje pa v Rimu pri pogajanjih o uresničevanju londonskega sporazuma. Leta 1975 je postal redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na ljubljanski pravni fakulteti. Stanko Petrin se je v svojem strokovnem delu veliko posvečal vprašanjem Slovenskega primorja in Svobodnega tržaškega ozemlja, pomembno pa je sodeloval tudi pri oblikovanju slovenskega mednarodnopravnega izrazja. Pravnik Stanko Peterin se je rodil pred 110 leti (1913) v Gradíšču ob Soči.
Na današnji dan leta 1975 je bila v Mariboru slovesno razglašena nova univerza, druga v Sloveniji. Za njenega prvega rektorja je bil imenovan dotedanji predstojnik združenja visokih in višjih šol doktor Vladimir Bračič. Pravno formalno je bila druga slovenska univerza ustanovljena že julija 1975, ko je slovenska skupščina potrdila samoupravni sporazum o združitvi dotedanjih visokošolskih organizacij v Univerzo v Mariboru.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov