Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzpon celjske plemiške rodbine
»Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem
Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji bitka med ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in turškim sultanom Bajazitom Prvim. Končala se je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi zato, ker je celjski grof Herman Drugi iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta, in za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama so se vzpostavile povezave, ki so trajale vse do njunega izumrtja. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana Drugega, Barbaro Celjsko. Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, to pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte. Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika Drugega Celjskega in njegovega sina Ulrika Drugega. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimskonemškega cesarstva.
Avstrijski slikar Johan Martin Schmidt, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Na Slovenskem so znane Kremser Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem Gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Johan Martin Schmidt, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.
Zdravnik Branko Volavšek je diplomiral v Zagrebu, po specializaciji iz interne medicine na Dunaju pa se je leta 1942 zaposlil na interni kliniki v Ljubljani. Kot sodelavca Osvobodilne fronte so ga italijanski okupatorji zaprli, leta 1944 pa se je pridružil partizanom. Po koncu vojne je bil med drugim vodja kardiološkega oddelka na internistični kliniki v Ljubljani ter redni profesor na medicinski fakulteti. Bil je pobudnik in začetnik novih invazivnih diagnostičnih postopkov v interni medicini. Prvi je uvedel in opravljal biopsijo jeter in vranice ter gastroskopijo, laparoskopijo in katetrizacijo srca. Bil je član mednarodnih kardioloških združenj, pisal v domače in tuje strokovne revije ter bil soavtor prvega slovenskega učbenika elektrokardiografije. Zdravnik Branko Volavšek se je rodil pred 110 leti ( 1913) v Roču na Hrvaškem.
Leta 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral tak naslov v spomin na leto izida prve slovenske knjige. Zakaj povezava s časom reformacije ? *Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Glasilo je izhajalo v letih pred drugo svetovno vojno in je poleg univerzitetnih obravnavalo številna druga javna vprašanja, tudi zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi ter nasprotovanje jugoslovanskemu unitarizmu. Izdajali so ga študentje, zbrani v Slovenskem klubu, ki so bili levičarsko in hkrati narodnostno usmerjeni. Njihovo geslo, zapisano tudi v uvodniku prve številke časopisa, je bilo: 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vzpon celjske plemiške rodbine
»Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem
Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji bitka med ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in turškim sultanom Bajazitom Prvim. Končala se je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi zato, ker je celjski grof Herman Drugi iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta, in za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama so se vzpostavile povezave, ki so trajale vse do njunega izumrtja. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana Drugega, Barbaro Celjsko. Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, to pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte. Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika Drugega Celjskega in njegovega sina Ulrika Drugega. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimskonemškega cesarstva.
Avstrijski slikar Johan Martin Schmidt, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Na Slovenskem so znane Kremser Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem Gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Johan Martin Schmidt, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.
Zdravnik Branko Volavšek je diplomiral v Zagrebu, po specializaciji iz interne medicine na Dunaju pa se je leta 1942 zaposlil na interni kliniki v Ljubljani. Kot sodelavca Osvobodilne fronte so ga italijanski okupatorji zaprli, leta 1944 pa se je pridružil partizanom. Po koncu vojne je bil med drugim vodja kardiološkega oddelka na internistični kliniki v Ljubljani ter redni profesor na medicinski fakulteti. Bil je pobudnik in začetnik novih invazivnih diagnostičnih postopkov v interni medicini. Prvi je uvedel in opravljal biopsijo jeter in vranice ter gastroskopijo, laparoskopijo in katetrizacijo srca. Bil je član mednarodnih kardioloških združenj, pisal v domače in tuje strokovne revije ter bil soavtor prvega slovenskega učbenika elektrokardiografije. Zdravnik Branko Volavšek se je rodil pred 110 leti ( 1913) v Roču na Hrvaškem.
Leta 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral tak naslov v spomin na leto izida prve slovenske knjige. Zakaj povezava s časom reformacije ? *Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Glasilo je izhajalo v letih pred drugo svetovno vojno in je poleg univerzitetnih obravnavalo številna druga javna vprašanja, tudi zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi ter nasprotovanje jugoslovanskemu unitarizmu. Izdajali so ga študentje, zbrani v Slovenskem klubu, ki so bili levičarsko in hkrati narodnostno usmerjeni. Njihovo geslo, zapisano tudi v uvodniku prve številke časopisa, je bilo: 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov