Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mojster bidermajerskega slikarstva
Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju
Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in delal v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi. Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko in razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom.
Politik in kulturni delavec Frane Tončič je leta 1924 v Padovi končal študij prava in postal samostojni odvetnik. Že med študijem je v Trstu delal v uredništvu dnevnika Edinost, urejal časnik Novice in bil predsednik Trgovsko-obrtne zadruge. Leta 1940 so ga aretirali in na 2. tržaškem procesu obsodili na šestnajst let zapora. Čez dve leti so ga nemški okupatorji izpustili in ga nato zaradi sodelovanja v tržaškem odporniškem gibanju še dvakrat zaprli. Po koncu vojne je bil v vodstvih Osvobodilne fronte za Trst in Slovensko primorje in Slovensko-italijanske protifašistične unije ter med pobudniki akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja. Po sklenitvi londonskega sporazuma leta 1954 se je posvetil pravnemu in gospodarskemu delovanju; med drugim je bil v Trstu predsednik društva Pravnik in predsednik slovenskega kulturnega doma. Frane Tončič se je rodil pred 130 leti (1893) v Hrušici pri Ilirski Bistrici.
30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu in se po študiju zaposlila v mariborski bolnišnici. Specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani ter pozneje v Beogradu in se posvetila zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 pa zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Gozdarski strokovnjak Dušan Mlinšek je študiral na fakulteti za gozdarstvo in agronomijo v Zagrebu ter nato doktoriral v Zürichu. Sredi prejšnjega stoletja je najprej delal pri gozdnih gospodarstvih v Murski Soboti, Novem mestu in Slovenj Gradcu ter nato postal predavatelj gojenja gozdov in krajinske ekologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot raziskovalec je razvil nove načine proučevanja gospodarskih, gorskih in sonaravnih gozdov ter pragozdov, temelječe na celostnem vrednotenju dogajanj v naravi. Od 1963 je bil dejaven v Mednarodni zvezi gospodarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO), v kateri je 10 let vodil oddelek za gojenje gozdov in okolje in bil tudi njen predsednik. Zasnoval je tudi mednarodno sekcijo evropskih visokošolskih profesorjev za gojenje gozdov in evropsko zvezo gozdarjev za sonaravno gojenje gozdov Pro silva. Gozdarski strokovnjak Dušan Mlinšek se je rodil leta 1925 v Velenju.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mojster bidermajerskega slikarstva
Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju
Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in delal v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi. Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko in razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom.
Politik in kulturni delavec Frane Tončič je leta 1924 v Padovi končal študij prava in postal samostojni odvetnik. Že med študijem je v Trstu delal v uredništvu dnevnika Edinost, urejal časnik Novice in bil predsednik Trgovsko-obrtne zadruge. Leta 1940 so ga aretirali in na 2. tržaškem procesu obsodili na šestnajst let zapora. Čez dve leti so ga nemški okupatorji izpustili in ga nato zaradi sodelovanja v tržaškem odporniškem gibanju še dvakrat zaprli. Po koncu vojne je bil v vodstvih Osvobodilne fronte za Trst in Slovensko primorje in Slovensko-italijanske protifašistične unije ter med pobudniki akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja. Po sklenitvi londonskega sporazuma leta 1954 se je posvetil pravnemu in gospodarskemu delovanju; med drugim je bil v Trstu predsednik društva Pravnik in predsednik slovenskega kulturnega doma. Frane Tončič se je rodil pred 130 leti (1893) v Hrušici pri Ilirski Bistrici.
30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu in se po študiju zaposlila v mariborski bolnišnici. Specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani ter pozneje v Beogradu in se posvetila zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 pa zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Gozdarski strokovnjak Dušan Mlinšek je študiral na fakulteti za gozdarstvo in agronomijo v Zagrebu ter nato doktoriral v Zürichu. Sredi prejšnjega stoletja je najprej delal pri gozdnih gospodarstvih v Murski Soboti, Novem mestu in Slovenj Gradcu ter nato postal predavatelj gojenja gozdov in krajinske ekologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot raziskovalec je razvil nove načine proučevanja gospodarskih, gorskih in sonaravnih gozdov ter pragozdov, temelječe na celostnem vrednotenju dogajanj v naravi. Od 1963 je bil dejaven v Mednarodni zvezi gospodarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO), v kateri je 10 let vodil oddelek za gojenje gozdov in okolje in bil tudi njen predsednik. Zasnoval je tudi mednarodno sekcijo evropskih visokošolskih profesorjev za gojenje gozdov in evropsko zvezo gozdarjev za sonaravno gojenje gozdov Pro silva. Gozdarski strokovnjak Dušan Mlinšek se je rodil leta 1925 v Velenju.
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov