Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in delal v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi. Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko in razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom.

Politik in kulturni delavec Frane Tončič je leta 1924 v Padovi končal študij prava in postal samostojni odvetnik. Že med študijem je v Trstu delal v uredništvu dnevnika Edinost, urejal časnik Novice in bil predsednik Trgovsko-obrtne zadruge. Leta 1940 so ga aretirali in na 2. tržaškem procesu obsodili na šestnajst let zapora. Čez dve leti so ga nemški okupatorji izpustili in ga nato zaradi sodelovanja v tržaškem odporniškem gibanju še dvakrat zaprli. Po koncu vojne je bil v vodstvih Osvobodilne fronte za Trst in Slovensko primorje in Slovensko-italijanske protifašistične unije ter med pobudniki akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja. Po sklenitvi londonskega sporazuma leta 1954 se je posvetil pravnemu in gospodarskemu delovanju; med drugim je bil v Trstu predsednik društva Pravnik in predsednik slovenskega kulturnega doma. Frane Tončič se je rodil pred 130 leti (1893) v Hrušici pri Ilirski Bistrici.

30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu in se po študiju zaposlila v mariborski bolnišnici. Specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani ter pozneje v Beogradu in se posvetila zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 pa zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.

Gozdarski strokovnjak Dušan Mlinšek je študiral na fakulteti za gozdarstvo in agronomijo v Zagrebu ter nato doktoriral v Zürichu. Sredi prejšnjega stoletja je najprej delal pri gozdnih gospodarstvih v Murski Soboti, Novem mestu in Slovenj Gradcu ter nato postal predavatelj gojenja gozdov in krajinske ekologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot raziskovalec je razvil nove načine proučevanja gospodarskih, gorskih in sonaravnih gozdov ter pragozdov, temelječe na celostnem vrednotenju dogajanj v naravi. Od 1963 je bil dejaven v Mednarodni zvezi gospodarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO), v kateri je 10 let vodil oddelek za gojenje gozdov in okolje in bil tudi njen predsednik. Zasnoval je tudi mednarodno sekcijo evropskih visokošolskih profesorjev za gojenje gozdov in evropsko zvezo gozdarjev za sonaravno gojenje gozdov Pro silva. Gozdarski strokovnjak Dušan Mlinšek se je rodil leta 1925 v Velenju.