Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1862, že naslednje leto pa so sokolsko organizacijo ustanovili tudi v Ljubljani. Slovenski telovadci so društvo poimenovali Južni Sokol ter s pozdravno brzojavko navezali stike s praškimi – severnimi - brati ter sprejeli sklep, da bo obleka z izjemo klobuka enaka kakor pri Čehih. Ker je oblast društvo leta 1867 prepovedala, so ga leto pozneje obnovili in preimenovali v Ljubljanski Sokol. Sokolci, kot so se sami imenovali, so si poleg telovadne obleke izbrali še zastavo ali prapor in si uredili telovadišče. Telovadili so dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Telovadno društvo “Južni Sokol”, ki je predstavljalo uresničitev slovenskega narodnega preroda je bilo ustanovljeno pred 160 leti (1863) v Ljubljani.

Pred 100 leti (1923)  je italijanska vlada sprejela zakon o šolski reformi, po tedanjem ministru za izobraževanje imenovani tudi Gentilijeva reforma, ki je določal postopno odpravo pouka v slovenščini na osnovnih šolah v Julijski krajini. Do šolskega leta 1927/28 so bili odpravljeni zadnji razredi s poukom v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakon je določil poučevanje izključno v italijanskem jeziku. Tako so se uresničile  napovedi člana Pokrajinskega deželnega odbora za Goriško in Gradiščansko Engelberta Besednjaka, izrečene v italijanskem parlamentu  proti takšnim ukrepom: »…ljudstvo se bo uprlo, vsaka hiša bo postala šola in vsi starši učitelji…”

Pevec narodne in narodno-zabavne glasbe  Franc Koren se je na Jesenicah za kratek čas preizkusil v solopetju in nato študij opustil. Vmes je delal pri policiji in v Slovenski filharmoniji. Po vojni je študij solopetja nadaljeval pri glasbenem pedagogu Juliju Betettu, ki je veljal za »steber ljubljanskega opernega in koncertnega dogajanja« . Po zaposlitvi na Radiu Ljubljana leta 1947 je kot pevec nastopal v duetu z Danico Filiplič in harmonikarjem Avgustom Stankom. V tej zasedbi bomo slišali tudi odlomek ljudske pesmi z naslovom: Petelinčka bom vprašal, ki je bila posneta leta 1960. *Posnetek (odlomek) V Dveh desetletjih po letu po letu 1954 je pel pri Ansamblu bratov Avsenik. Pevec Franc Koren se je rodil pred 110 leti (1913) na Jesenicah.

Pred 80 leti (1943) se je v Kočevju začelo tridnevno zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. V tamkajšnjem Sokolskem oziroma Šeškovem domu ga je sklical Izvršni odbor Osvobodilne fronte.  Zbralo se je 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih predstavnikov osvobodilnega gibanja. Geslo zbora je bilo "Narod si bo pisal sodbo sam". Odposlanci narodnoosvobodilnih odborov in iz partizanske vojske so izvolil 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je postal  vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju in kot tak najvišji organ nastajajoče nove revolucionarne oblasti. Izvolili so tudi 42-člansko slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ-a in sprejeli izjavo o priključitvi slovenskega Primorja k združeni Sloveniji.