V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1810 je v Ljubljani izšla prva številka časnika Télégraphe officiel, ki je bil sprva menda suhoparen uradni list francoskih oblasti v Ilirskih provincah. Ko je leta 1813 postal urednik francoski književnik Charles Nodier, pa je postal zanimivejši za domače prebivalstvo, saj je objavljal tudi zgodovinske, geografske in literarne članke. Časopis je izhajal dvakrat na teden v francoski in vzporedno v nemški izdaji, nekaj številk je izšlo tudi v italijanščini.

3. oktobra 1898 se je v Žužemberku rodil poznejši mornariški častnik Ivan Kern. Kot kapitan bojne ladje in poveljnik 3. torpedne divizije Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice je ob kapitulaciji vojske Kraljevine Jugoslavije s torpednima ladjama Durmitor in Kajmakčalan ter 126 mornarji na svojo lastno pobudo v noči s 16. na 17. april 1941 odplul iz pomorske baze v Boki Kotorski ter ladji v Aleksandriji predal britanski vojni mornarici. 1. maja 1941 so bile v Aleksandriji slovesno oblikovane Jugoslovanske kraljeve pomorske sile – prva vojaška formacija okupirane kraljevine v sestavu zaveznikov, ki je sodelovala v boju proti silam osi. Njen poveljnik je postal tedaj še kapitan bojne ladje Ivan Kern, ki je bil pozneje kratek čas tudi minister v begunski vladi. Leta 1944 se je pridružil partizanom in v Jugoslavijo napotil 30 vojaških ladij. Po Titovem ukazu je bil povišan v kontraadmirala, a že konec leta 1945 upokojen. Povojni slovenski politični vrh je zavrnil njegovo pobudo za čimprejšnjo ustanovitev domače trgovske mornarice in jo kmalu potem začel uresničevati kot svojo lastno idejo. Kontraadmiral Ivan Kern se je po upokojitvi preživljal kot prevajalec. Umrl je na dan slovesne razglasitve samostojne Republike Slovenije leta 1991.

Televizijski komentator in športni urednik Marko Rožman je v radijski in predvsem televizijski karieri opravil več kot tisoč športnih prenosov in poročal kar z 21 olimpijskih iger. Od leta 1952 je bil novinar pri športnem tedniku Polet, od leta 1958 na tedanjem Radiu Ljubljana, tri leta pozneje pa se je zaposlil kot urednik na televiziji. Zanj velja, da je začrtal smernice slovenskega televizijskega športnega novinarstva, pod njegovim vodstvom pa je zraslo več novinarskih generacij. *Posnetek Zanimivo je tudi, da je bil s športom tesno povezan. Njegov oče gradbenik Ivan Rožman je izdelal načrt za skakalnico v Planici, ki je sicer znana kot »Bloudkova velikanka«. Ko je načrt odobrila Mednarodna smučarska organizacija, jo je s svojim gradbenim podjetjem leta 1934 tudi zgradil. Televizijski komentator in športni urednik Marko Rožman, ki je slovel tudi po vodenju bogate statistike v alpskem smučanju in atletiki, se je rodil leta 1930 v Ljubljani.

Vojaška letala nemških zračnih sil so pred 80 leti (1943) bombardirala Novo mesto in Črnomelj. Napada sta terjala več kot štirideset smrtnih žrtev in sta govorila  o tem, da se okupatorji vse bolj zanimajo za osvobojeno ozemlje, kjer se je zadrževalo tudi vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem. Alma Karlin, ki je doživela bombardiranje je v svoji knjigi Moji izgubljeni topoli zapisala: »Mesto je bilo podoba razdejanja. V jarkih prevrnjeni železniški vozovi, nova proga čisto uničena, tiri odstranjeni ….« Bombardiranje Novega mesta in Črnomlja je dejansko napovedalo skorajšnji vdor nemških okupacijskih sil v Belo krajino.