Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Narodni buditelj Anton Svetina se je rodil leta 1849 v Beli pri Železni Kapli. Najprej je bil učitelj, po diplomi na graški pravni fakulteti pa notar v različnih, predvsem koroških krajih. Uradne listine je dosledno sestavljal v slovenščini, čeprav je bila v uradih in na sodiščih uradni jezik nemščina. V vseh krajih, v katerih je služboval, se je uveljavil tudi v javnem življenju; med drugim je bil župan Gornjega Grada. Nekatere koroške občine so Antona Svetino zaradi njegovega slovenskega narodnoobrambnega delovanja imenovale za častnega občana.

France Adamič, mlajši brat pisatelja Luisa Adamiča, je leta 1937 doktoriral na agronomski fakulteti v Beogradu ter se specializiral v Združenih državah Amerike, Italiji in Franciji. Sprva je delal v gospodarstvu, nato pa je postal predavatelj na biotehniški fakulteti v Ljubljani. *Posnetek Po večini je predaval predmete, povezane s pridelavo in predelavo sadja, ter uvod v kmetijstvo in živilstvo. Med drugim je bil dekan te fakultete, v letih 1964 in 1965 pa prorektor Univerze v Ljubljani ter direktor Kmetijskega inštituta Slovenije. Njegovo raziskovalno delo je segalo od domačih in tujih populacij in tipov sadnih rastlin do preučevanja razvoja slovenskega kmetijstva, zadružništva in agrotehniških znanosti, pisal pa je tudi biografije pomembnih slovenskih naravoslovcev, zadružnikov in tehnikov. Leta 1977 je prejel Kidričevo nagrado in Jesenkovo priznanje. France Adamič se je rodil leta 1911 v kraju Spodnje Blato pri Grosupljem.

Družina poznejšega slikarja Stanislava Rapotca se je pred fašizmom s Primorske umaknila v Ljubljano. Ob začetku druge svetovne vojne je bil zajet, pozneje je pobegnil iz ujetništva in se pridružil Jugoslovanski kraljevi vojski v izgnanstvu. Na Bližnjem vzhodu je deloval kot obveščevalni častnik. Ko so ga jeseni leta 1948 demobilizirali, se je odločil ostati v tujini. Odpotoval je v Avstralijo, kjer je začel ustvarjati v slogu abstraktnega ekspresionizma. Leta 1961 je prejel pomembno nagrado za religiozno slikarstvo. Zaradi prijateljevanja s Francetom Goršetom je v sedemdesetih letih začel zahajati v kraj Sveče na Koroškem, kjer je nastalo precej njegovih del. *Posnetek Med osamosvojitveno vojno se je prvič po letu 1945 vrnil v Slovenijo in pripravil razstavo v Ljubljani. Njegova slika Corpus Domini in Seville od leta 1973 visi v Vatikanu, druga njegova dela pa krasijo še katoliški dom Slovenik v Rimu, dom v Tinjah, sveško cerkev, slovenske verske in kulturne centre v Sydneyju, Melbournu in Adelajdi ter številne muzeje sodobnih umetnosti v Franciji, Združenih državah Amerike in v Avstraliji. Leta 1989 ga je britanska kraljica Elizabeta za njegove zasluge na umetniškem področju odlikovala z redom Avstralije. Slikar Stanislav Rapotec se je rodil leta 1911 v Trstu.