Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom
Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij
Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec se je strokovno posvečal naravnim znanostim, še posebej kmetijstvu in znotraj te panoge – gojenju vinske trte.
Svoje delo z naslovom »Vinoreja«, ki velja za prvo strokovno delo o vinogradništvu in vinarstvu v slovenskem jeziku, je napisal v bohoričici. Najprej je kot podlistek izhajalo v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah, leta 1845 pa je izšlo v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti, ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom Od mnogoterosti vinskih tert na začetku zapiše:
Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je marmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina da ko celi drugi svet.
Ob pomoči znanja jezikov je Matija Vertovec prebiral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo in tako dosegel uspehe na področju zgodovine, geografije, kemije, fizike, astronomije, kmetijstva, zlasti v vinogradništvu in kletarstvu. Sodi med najopaznejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval, naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.
Duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec se je rodil pred 240 leti (1784) v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom
Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij
Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec se je strokovno posvečal naravnim znanostim, še posebej kmetijstvu in znotraj te panoge – gojenju vinske trte.
Svoje delo z naslovom »Vinoreja«, ki velja za prvo strokovno delo o vinogradništvu in vinarstvu v slovenskem jeziku, je napisal v bohoričici. Najprej je kot podlistek izhajalo v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah, leta 1845 pa je izšlo v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti, ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom Od mnogoterosti vinskih tert na začetku zapiše:
Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je marmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina da ko celi drugi svet.
Ob pomoči znanja jezikov je Matija Vertovec prebiral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo in tako dosegel uspehe na področju zgodovine, geografije, kemije, fizike, astronomije, kmetijstva, zlasti v vinogradništvu in kletarstvu. Sodi med najopaznejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval, naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.
Duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec se je rodil pred 240 leti (1784) v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov