Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Friderik Žovneški je po izumrtju Vovrbških leta 1322 in dokončni pridobitvi Celja enajst naslednjih let sistematično gradil moč družine na spodnjem Štajerskem.

Čeprav je postal celjski Stari grad in trg pod njim novo uradno Friderikovo domovanje, se je v listinah še naprej imenoval kot Žovneški. To se je spremenilo 16. aprila 1341, ko je cesar Ludvik IV. Bavarski v Münchnu povzdignil Friderika Žovneškega in njegove potomce v grofe Celjske, ki jim pripadajo vse časti in dostojanstva državnih grofov.

Cesar je v listini določil tudi meje nove grofije, ki je temeljila na gospostvu Lemberg (Lengenbvrch) pri Šmarju, ki pa je odtlej veljala za grofijo Celje. Vse to se je zgodilo na prošnjo in s soglasjem Habsburžanov. Friderik Celjski je takoj po pridobitvi grofovskega naziva spremenil tudi svoj grb – stari žovneški grb je zamenjal s tremi vovbrškimi zvezdami, ki so postale odtlej prepoznaven simbol grofovske, pozneje knežje rodbine Celjskih.