Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pred 20 leti (2004) so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo, na kateri so bili prvič pri nas predstavljeni Brižinski spomeniki – najstarejše ob koncu 8. ali na začetku 9. stoletja v slovenskem jeziku zapisane besede.

Našli so jih v bavarskem mestu Freising, katerega ime je slavist Anton Janežič pred 170 leti (1854)  prevedel v Brizno, Brižnik, pozneje pa so privzeli imena Brižinje, Brižine ali Brižinj. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali v dolini reke Molne ali Möll, danes na avstrijskem Koroškem. Ker gre za najstarejše ohranjene zapise v latinici ne le v slovenskem, temveč tudi v katerem od slovanskih jezikov, zaslužijo oznako »spomenik« in so neprecenljiv dokument tudi v svetovnem merilu. *Posnetek  Je povedal profesor Mihael Glavan, strokovni avtorr razstave »Rojstni list slovenske kulture« in tedaj vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice.

Brižinske spomenike je ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo posodila Bavarska državna knjižnica iz Münchna, ki najpomembnejši slovenski kulturni spomenik hrani že od leta 1807, pred tem so bili shranjeni v Škofijski knjižnici v Freisingu.