Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra

Duhovnik, politik in nabožni pisatelj Jožef Klekl je izdajal katoliški mesečnik "Marijin list" ter ustanovil in izdajal tednik "Novine", ima pa tudi velike zasluge za to, da so prekmurski katoličani sprejeli gajico.

Štajerski rodoljub Franc Gomilšek je leta 1929 v Slovencu zapisal, da je bil na Kleklovi novi maši, kamor je prinesel dve slovenski zastavi in ju dal pritrditi zra­ven madžarske zastave. "V uti pa sem dobremu ljudstvu poudarjal pomen tega trenutka, ko sta prvikrat na ogrsko-slovenski zemlji zaplapolali slovenski narodni zastavi. Ljudstvo je bilo izredno veselo in navduše­no." Od leta 1929 je bil Klekl poslanec Slovenske ljudske stranke za lendavski okraj, leta 1935 pa banski svetnik.

Po prvi svetovni vojni je v Prekmurju sodeloval pri agrarni reformi, se zavzemal za revne, ustanovil hranilnico in posojilnico ter agrarno zadrugo v Črenšovcih, prvo katoliško tiskarno in prvi kulturni dom v Prekmurju. Pisatelj in dolgoletni župnik v Odrancih Lojze Kozar je o njem povedal: "Klekl je bil zaveden Slovenec od mladih let do svoje smrti ... Gotovo pa je njegova največja zasluga, da je v naših ljudeh budil slovensko zavest, zlasti v dobi najhujših priti­skov pomadžarjevanja, s slovenskim tiskom in še za časa Avstro-Ogrske s slovenskim črkopisom."

Duhovnik, politik in nabožni pisatelj Jožef Klekl se je rodil pred 150 leti (1874) na Krajni pri Murski Soboti.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*