Tokrat se v Napotkih odpravljamo v občino Gorje! Kraj z imenom Gorje sicer ne obstaja, obstajata pa Spodnje in Zgornje Gorje. Četudi po številu prebivalcev sodi med manjše slovenske občine, po površini in po naravnih lepotah gotovo ne. Prvič so bile Gorje omenjene že leta 1173, slovijo pa po bogati fužinarsko-kovaški tradiciji in zvončarstvu. Ena največjih in najbolj poznanih naravnih znamenitosti v gorjanski občini je nedvomno med Hom in Boršt vrezana Soteska Vintgar. A o njej v tokratnih Napotkih ne bomo. Raje se posvetimo manj poznanim kulturnim, zgodovinskim in naravnim znamenitostim gorjanskega. Na pot sta se podala Katja Krajnc in Peter Močnik.

Gorje ne slovijo le po bogati fužinarsko-kovaški tradiciji in zvončarstvu, temveč tudi po gojenju ribeza

Tokrat se v NaPOTkih odpravljamo v občino Gorje. Kraj z imenom Gorje sicer ne obstaja, obstajajo pa Spodnje in Zgornje Gorje. Četudi po številu prebivalcev sodijo med manjše slovenske občine, po površini in po naravnih lepotah gotovo ne. Ena največjih in najbolj poznanih naravnih znamenitosti v gorjanski občini je nedvomno med Hom in Boršt vrezana Soteska Vintgar, poleg nje pa še dolina Radovne, Mežakla, Snežna jama, dolina Krma in Pokljuška soteska.

»Po izročilu naj bi v Pokljuški luknji pridigal tudi Primož Trubar, kjer obstoji mikrolokacija, ki se ji še danes reče prižnica. Lahko si predstavljamo, da je od tam nagovarjal lube Slovence,« pripoveduje Tomaž Bregant, strokovni vodja Turističnega društva Gorje.

Prvič so bile Gorje omenjene že leta 1173, njihova posebnost pa je tudi ta, da sta na tem območju domovala rudarstvo in železarstvo. Iz te tradicije se je razvilo tudi zvončarstvo. Na zvonove so ponosni, imajo ga tudi v grbu. Še danes jih izdeluje Anton Poklukar, v največji meri za turistične namene, z njimi pa opremlja tudi kurente. Čeprav ima v svoji delavnici precej strojev, takšno izdelovanje še vedno zahteva veliko ročnega dela. Pravi, da gre pri njem vsak zvonec približno 15-krat čez roke.

Nad vasjo, kjer v njegovi delavnici nastajajo zvonovi, stoji Poglejska cerkev. Gre za skalni previs, spodmol, ki ga je izdolbel umikajoči se ledenik v poznem obdobju poledenitve in ki zaradi najdenih ostankov paleolitskega človeka velja za pomembno arehološko najdišče. V njem so domačini nekdaj našli prostor tudi za verske obrede, danes pa gostijo tudi različne prireditve. Do njega od bližnje vaške ceste pelje kratka in urejena steza.

Gorje pa imajo še eno zanimivost. Včasih je to območje slovelo po nasadih ribeza. Domačin Tilen Soklič je eden izmed tistih, ki to tradicijo še goji: pred štirimi leti je posadil 600 ribezovih grmov. Nekaj ribeza proda surovega, največ ga gre v predelavo – za sokove, marmelade, želeje in posebno, ribezovo vino.

Gorenjska – vinska destinacija? Zakaj pa ne? Na to bo treba najbrž še malce počakati. Do takrat pa naj vas "opijanijo" druge kulturne in naravne lepote gorjanske občine, ki jih nikakor ne manjka.