Velik del občine, ki jo predstavljamo danes, leži v Triglavskem narodnem parku, in to dejstvo zelo verjetno zaznamuje tudi naslednje podatke – po površini se občina uvršča na 4. mesto, po številu prebivalcev pa šele na 152. mesto. V povprečju v občini Bovec na kvadratnem kilometru živi le 8 prebivalcev. Spoznali smo, katera je skrivna sestavina bovških krafov, obiskali sirarno, kjer pridelujejo bovški sir s certifikatom, v kaverni spoznavali življenje vojakov med fronto in na koncu še uživali v čudoviti naravi Lepene, kjer je Šunikov vodni gaj.

Spoznali smo skrivno sestavino "buških krafov", obiskali kaverno in sirarno ter se sproščali ob zvokih Šunikovega vodnega gaja

Velik del občine, ki jo predstavljamo danes, leži v Triglavskem narodnem parku, in to dejstvo zelo verjetno zaznamuje tudi naslednje podatke – po površini se občina uvršča na 4. mesto, po številu prebivalcev pa šele na 152. mesto. V povprečju v občini Bovec na kvadratnem kilometru živi le osem prebivalcev.

Do Bovca se tokrat odpravimo po Soški dolini in se ob glavni cesti 4 km pred središčem občine ustavimo pri gostilni Žvikar. Družinsko tradicijo ohranjajo že 400 let, zdaj gostilno vodita Iztok in Anita Kenda. Postrežejo tudi značilne bovške krafe – parjeno testo, napolnjeno z nadevom iz tepk.

"V nadevu so tepke, rozine, suhe slive, malo kruha, sladkor, limona, cimet in pražena jabolka. – In skrivna sestavina je čebula? – Ja, ma prav malo, ne sme prevladati, le toliko, da poudari sladkast okus. Na 20 kg tepk ena mala čebula."

Še ena kulinarična posebnost je bovški sir. Za pridobitev certifikata mora biti narejen iz najmanj 80 odstotkov ovčjega mleka, pove sirar in soavtor postopka certificiranja David Ostan.

"Je več dobrih lastnosti ovčjega mleka, ampak danes ljudje sprašujejo le, koliko je maščobe in soli, zato te lastnosti niso dobro sprejete. Če pridejo in vprašajo, koliko je maščobe, in rečem 60 odstotkov v suhi snovi, rečejo, joj, ta sir je premasten."

Tik za Bovcem, še preden se cesta odcepi za Kal - Koritnico, je na desni strani vhod za Muzej na prostem Ravelnik, po katerem vodi Vlado Lipovec.

"Kavern in strelskih jarkov je pri nas še pa še. Ampak Ravelnik je dostopen s ceste. Na majhnem prostoru vidiš vse, kar dela fronto – kaverno, mitraljesko gnezdo, barake, strelske jarke."

Po kulinariki in zgodovini je čas za naravne lepote, še ena lastnost, s katero se Bovec ponaša. V Lepeni je, malo naprej od Velikih korit Soče, Šunikov vodni gaj. Je vse bolj priljubljena fotografska točka, potrdi Boštjan Komac, predsednik TD Soča Lepena, in vsaj za zdaj manj obljudena kot omenjena korita.

"Voda je zdravilna že zato, ker se ob njej ustaviš, se umiriš in poslušaš šumenje, ki je konstatno, te pomirja in te odpelje v druge svetove, stran od vrveža, ki je v vsakdanjem mestnem svetu."