Na kvadratnem kilometru občine, v katero gremo danes v naPOTkih, živi približno 28 prebivalcev. Glavna atrakcija je mogočna trdnjava nad reko Krko – grad Žužemberk, vendar domačini stavijo še na nekaj drugih zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Občina s tem imenom poleg dveh glavnih naselij obsega še številne druge manj znane in redko poseljene vasi na planotah.

Občina je del Suhe krajine in obsega 164 km²

Občina Žužemberk ima skoraj 4700 prebivalcev, večino v občinskem središču Žužemberk in naselju Dvor, manj na zakraselem planotastem svetu na obeh straneh doline reke Krke. Vlado Kostevc iz Turističnega društva Suha Krajina v vasi Hinje med drugim predstavi predvsem poleti aktualne Močile, sistem naravnih kalov, na prvi pogled majhnih naravnih bazenov s stalnim prilivom sveže vode, ki so ga domačini pred leti v celoti obnovili. Na drugi strani reke Krke, na Ajdovski planoti na Brezovi rebri, stojita dve mogočni lipi, za katere ocenjujejo, da so stare nekaj več kot 150, 200 let.

"Lipe so zelo pomembne za občino. Nimamo samo Mali, Srednji in Veliki Lipovec, tukaj je še vas Podlipa ter na drugi strani Malo in Veliko Lipje."

Upokojena učiteljica Marija Rozman pove, da je bilo v teh krajih doma nekaj pomembnih mož: teolog dr. Franc Grivec, škof dr. Janez Gnidovec, ki je predlagan tudi za svetnika, pisatelj Janez Kmet ... Pred občino je tudi Spominski park znanih Suhokranjcev, kjer izvemo, da je svojo mladost v vasi Hinje preživel oče Franka Lauscheta/Lovšeta, prvega slovenskega senatorja v ZDA, župana Clevelanda in guvernerja Ohia. V Žužemberku se je rodila celo prva slovenska filmska igralka v Hollywoodu Rozalija Seršen - Zala Zorana.

Nekdanji lastnik danes priljubljene izletniške točke Dom na Frati Ludvik Legan poudari, da je to "dolina miru in sreče," Dušan Papež iz turistične kmetije Krnc pa doda, da že težko pričakujejo ponovno odprtje ter snujejo ideje za nove tematske in kolesarske poti.

Na Dvoru pred nekdanjo Auerspergovo železolivarno nasproti plavža Stanko Novinc še razloži, da je delavnica obratovala približno 100 let in takrat (večinoma v 19. stoletju) predstavljala največjo železolivarno v tem delu Avstroogrske.