Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Samostojnost občine, kljub njeni majhnosti, prinaša več prednosti kot slabosti"

07.03.2021

V naPOTkih tokrat pod drobnogled jemljemo najmanjšo izmed treh slovenskih občin, ki se začnejo s črko Z, in sicer Zavrč. Gre za majhno občino z malo prebivalci, ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Neokrnjena narava in naravne lepote pomenijo tudi potencial za pohodništvo in kmečki turizem, se pa Zavrč sooča z veliko težavo demografske narave.

Občina Zavrč sodi med najmanjše tako po površini kot tudi po številu prebivalcev

Zadnja v sklopu najredkeje poseljenih občin v Sloveniji je Zavrč. Gre za majhno občino (njena površina meri dobrih 19 kvadratnih kilometrov) z malo prebivalci (okrog 1.500), ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Eno od devetih naselij, ki sestavljajo občino, je Turški Vrh, kjer živi predsednik turističnega društva Zavrč Martin Težak. Svojo občino predstavi takole:

Zavrč leži na skrajnem severu Haloz. Naša občina je usmerjena bolj v vinogradništvo, nekaj je sicer manjših kmetij, ampak glede na dostopnost terena je kmetijstvo bolj postranska zadeva, več je vinogradništva. Sicer pa imamo v občini kar štiri cerkve in mislim, da je v Sloveniji malo tako majhnih občin, ki se lahko pohvalijo s štirimi cerkvami.

Poleg cerkva je ena izmed kulturnih znamenitosti Zavrča tudi na vzpetini ležeči dvorec z začetka 17. stoletja. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov, zadnji lastnik je bila družina Ulm. V graščini je bilo nekoč politično in sodno središče, danes pa je v dvorcu sedež občine. Je pa v Zavrču še ena znamenitost, ki vzbuja pozornost, in sicer stebrasto znamenje iz časa turških vpadov, ki naj bi označevalo grob "turške babice".

Turki so se leta 1683 premagani vračali z Dunaja in ena od anekdot pravi, da je tukaj pokopana turška babica. Mislim pa, da je bolj smiselna razlaga, da je bil to turški baba oziroma vojskovodja, ki je umrl naravne smrti v Turškem Vrhu in je tukaj tudi pokopan, mi pa smo si potem malo priredili to turško babico. Obeležje še obstaja, sicer je v slabem stanju, podrto, ampak vidi pa se, kje je nekoč stalo.

Skozi občino sicer vodi tudi vinska turistična cesta, ki povezuje med seboj vse pomembnejše vinorodne predele v občini in v celotnih Halozah. Največji turistični potencial Zavrča predstavljata pohodništvo in kolesarjenje. Občina bi morala obe panogi še bolj spodbujati, posledično pa bi se v Zavrču hitreje začel razvijati tudi turizem, je prepričana Danica Vajda, predsednica planinskega društva Haloze – sekcija Zavrč. Sicer pa v samostojnosti občine vidi precej več prednosti kot slabosti.

V četrt stoletja, odkar je Zavrč samostojna občina, se je pri nas zelo veliko naredilo. Vsi so se trudili za to, župani in svetniki, tako da so tudi ljudje nekaj pridobili, predvsem ceste, ki so bile dolga leta slabe, zdaj ima skoraj vsaka hiša asfalt.

Dodatna prednost je ta, da so v majhni občini prebivalci med seboj veliko bolj povezani, kot bi bili v večji občini. Za povezanost v Zavrču skrbi 11 društev, med katerimi sta tudi društvo gospodinj Zavrč, brez katerega praktično ne mine noben večji dogodek v občini, in kulturno društvo Maksa Furijana. Poimenovano je po gledališkem in filmskem igralcu, ki se je leta 1904 rodil v Zavrču.

Največja težava Zavrča pa sta odseljevanje mladih v večje občine in upad števila prebivalcev. To potrjujejo tudi statistični podatki – demografska analiza podeželskih in urbanih območij izpred dveh let je pokazala, da haloške občine sodijo med demografsko najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Tudi skupni prirast, ki upošteva rojstva, smrti in selitve, je v Zavrču med najnižjimi v državi. Po podatkih Statističnega urada je v Zavrču še leta 2017 živelo več kot 1.800 prebivalcev, lani pa manj kot 1.500. Želja vseh je, da bi mladi ostali v Zavrču, pravi Irena Kokot, predsednica društva gospodinj Zavrč.

Mladih enostavno ni, to se opazi tudi v našem društvu, najstarejša članica šteje 83 let, potem so še 70- in 65-letnice, to je pa tudi vse. V prvi triadi osnovne šole je nekaj več kot 20 otrok, 1. razred pa obiskujejo 3 otroci.

Naše popotovanje po Zavrču pa vendarle končujemo z bolj pozitivno zgodbo, ki je pred slabim desetletjem občino naredila bolj prepoznavno v slovenskem prostoru; nogometni klub Zavrč je bil v sezoni 2012/2013 zmagovalec 2. slovenske nogometne lige, nato pa je naslednje tri sezone tekmoval v najvišjem nogometnem tekmovanju pri nas in se meril s precej večjimi klubi. Vzdušje je bilo takrat v Zavrču zares neverjetno, se spominjajo Zavrčani.

 

 

 


naPOTki

218 epizod


Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.

"Samostojnost občine, kljub njeni majhnosti, prinaša več prednosti kot slabosti"

07.03.2021

V naPOTkih tokrat pod drobnogled jemljemo najmanjšo izmed treh slovenskih občin, ki se začnejo s črko Z, in sicer Zavrč. Gre za majhno občino z malo prebivalci, ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Neokrnjena narava in naravne lepote pomenijo tudi potencial za pohodništvo in kmečki turizem, se pa Zavrč sooča z veliko težavo demografske narave.

Občina Zavrč sodi med najmanjše tako po površini kot tudi po številu prebivalcev

Zadnja v sklopu najredkeje poseljenih občin v Sloveniji je Zavrč. Gre za majhno občino (njena površina meri dobrih 19 kvadratnih kilometrov) z malo prebivalci (okrog 1.500), ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Eno od devetih naselij, ki sestavljajo občino, je Turški Vrh, kjer živi predsednik turističnega društva Zavrč Martin Težak. Svojo občino predstavi takole:

Zavrč leži na skrajnem severu Haloz. Naša občina je usmerjena bolj v vinogradništvo, nekaj je sicer manjših kmetij, ampak glede na dostopnost terena je kmetijstvo bolj postranska zadeva, več je vinogradništva. Sicer pa imamo v občini kar štiri cerkve in mislim, da je v Sloveniji malo tako majhnih občin, ki se lahko pohvalijo s štirimi cerkvami.

Poleg cerkva je ena izmed kulturnih znamenitosti Zavrča tudi na vzpetini ležeči dvorec z začetka 17. stoletja. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov, zadnji lastnik je bila družina Ulm. V graščini je bilo nekoč politično in sodno središče, danes pa je v dvorcu sedež občine. Je pa v Zavrču še ena znamenitost, ki vzbuja pozornost, in sicer stebrasto znamenje iz časa turških vpadov, ki naj bi označevalo grob "turške babice".

Turki so se leta 1683 premagani vračali z Dunaja in ena od anekdot pravi, da je tukaj pokopana turška babica. Mislim pa, da je bolj smiselna razlaga, da je bil to turški baba oziroma vojskovodja, ki je umrl naravne smrti v Turškem Vrhu in je tukaj tudi pokopan, mi pa smo si potem malo priredili to turško babico. Obeležje še obstaja, sicer je v slabem stanju, podrto, ampak vidi pa se, kje je nekoč stalo.

Skozi občino sicer vodi tudi vinska turistična cesta, ki povezuje med seboj vse pomembnejše vinorodne predele v občini in v celotnih Halozah. Največji turistični potencial Zavrča predstavljata pohodništvo in kolesarjenje. Občina bi morala obe panogi še bolj spodbujati, posledično pa bi se v Zavrču hitreje začel razvijati tudi turizem, je prepričana Danica Vajda, predsednica planinskega društva Haloze – sekcija Zavrč. Sicer pa v samostojnosti občine vidi precej več prednosti kot slabosti.

V četrt stoletja, odkar je Zavrč samostojna občina, se je pri nas zelo veliko naredilo. Vsi so se trudili za to, župani in svetniki, tako da so tudi ljudje nekaj pridobili, predvsem ceste, ki so bile dolga leta slabe, zdaj ima skoraj vsaka hiša asfalt.

Dodatna prednost je ta, da so v majhni občini prebivalci med seboj veliko bolj povezani, kot bi bili v večji občini. Za povezanost v Zavrču skrbi 11 društev, med katerimi sta tudi društvo gospodinj Zavrč, brez katerega praktično ne mine noben večji dogodek v občini, in kulturno društvo Maksa Furijana. Poimenovano je po gledališkem in filmskem igralcu, ki se je leta 1904 rodil v Zavrču.

Največja težava Zavrča pa sta odseljevanje mladih v večje občine in upad števila prebivalcev. To potrjujejo tudi statistični podatki – demografska analiza podeželskih in urbanih območij izpred dveh let je pokazala, da haloške občine sodijo med demografsko najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Tudi skupni prirast, ki upošteva rojstva, smrti in selitve, je v Zavrču med najnižjimi v državi. Po podatkih Statističnega urada je v Zavrču še leta 2017 živelo več kot 1.800 prebivalcev, lani pa manj kot 1.500. Želja vseh je, da bi mladi ostali v Zavrču, pravi Irena Kokot, predsednica društva gospodinj Zavrč.

Mladih enostavno ni, to se opazi tudi v našem društvu, najstarejša članica šteje 83 let, potem so še 70- in 65-letnice, to je pa tudi vse. V prvi triadi osnovne šole je nekaj več kot 20 otrok, 1. razred pa obiskujejo 3 otroci.

Naše popotovanje po Zavrču pa vendarle končujemo z bolj pozitivno zgodbo, ki je pred slabim desetletjem občino naredila bolj prepoznavno v slovenskem prostoru; nogometni klub Zavrč je bil v sezoni 2012/2013 zmagovalec 2. slovenske nogometne lige, nato pa je naslednje tri sezone tekmoval v najvišjem nogometnem tekmovanju pri nas in se meril s precej večjimi klubi. Vzdušje je bilo takrat v Zavrču zares neverjetno, se spominjajo Zavrčani.

 

 

 


09.01.2022

Planota, ki dviguje slovensko starostno strukturo

V hribovju, ki se med Idrijo in Žirmi vleče od Cerknega proti Logatcu, poteka razvodje med Idrijco in Poljansko Soro, torej med Jadranskim in Črnim morjem. Križišče cest z gorenjske in primorske strani je Ledinsko razpotje – od tam pa v Ledine pelje le dva kilometra dolga cesta. Z malo besedne igre in domišljije so Ledine legitimen kandidat naše zimske edicije naPOTkov. Čeprav gre za ime, s katerim opisujemo neobdelano zemljo, se v njem skriva beseda »led«, tri kilometre stran in nekaj metrov višje pa leži tudi Mrzli Vrh. Več kot dovolj razlogov, da se odpravimo na pot …


12.12.2021

Viadukt Črni Kal

Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji. Podrobneje v oddaji Napotki, ki jo je pripravil Marko Rozman.


28.11.2021

Solkanski most: železniški kamniti most z največjim lokom na svetu

V tokratnih naPOTkih se bomo odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znan železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti.


26.11.2021

Zgodbe o brvi čez Sočo v Solkanu

Čez Sočo se v Solkanu ne pne le kamniti železniški most z največjim kamnitim lokom na vsetu. Najprej je slovensko in italijansko deželo povezovala brv čez reko Sočo. O tem prvem mostu, ki zdaj ponovno povezuje oba bregova reke (le za pešče, kmalu tudi za kolesarje), sta več povedala Brane Belingar in Andrej Černe.


26.11.2021

Andrej Černe: Zgodbe o kamnitem mostu čez Sočo

Svoje spomine na dogajanje ob in na kamnitem Solkanskem mostu iz časov med in po drugi svetovni vojni je z nami delil Andrej Černe.


21.11.2021

Ptujski mostovi

Na Ptuju preko Drave mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let vse od časa Rimljanov. Trenutno v mesto vodijo štirje mostovi. Dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo/zgodovino, ki jo je mogoče najti tudi na spletnem portalu slovenskih knjižnic Kamra z naslovom Drobci iz življenja ptujskih mostov. Njihovo zgodovino je odkrivala Gabrijela Milošič.


14.11.2021

Po vino na Vino nad ljubljansko in grosupeljsko meglo

Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami slabih 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški v Vino nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu. Na Vino se je odpravil Bojan Leskovec.


07.11.2021

Napotki - stari most

Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske distance in upoštevamo dejstvo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz – Tito in Jure K. Čokl.


31.10.2021

Kamniti most, najstarejši ohranjen most na Slovenskem

Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov. Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.


24.10.2021

Lantierijev most: most, ki mu ni najti para

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.


17.10.2021

Jelenov viadukt, manjši brat Borovniškega viadukta

Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že velikokrat slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki spoznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje Jelenov viadukt. Če ob prihodu v Borovnico niste pozorni, ga lahko hitro spregledate. Darja Pograjc v Napotkih pove, kam se morate ozreti, da ga ne zgrešite.


10.10.2021

Napoleonov most: Ko se različni mostovi ponašajo z istim imenom.

Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države.


03.10.2021

75 metrov najstarejše tovrstne konstrukcije pri nas

5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.


26.09.2021

Sopotnica

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.


19.09.2021

Čolnišče

V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?


12.09.2021

"Živim na največji ladji na svetu"

Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, pluje, lahko tudi nasede ali se potopi. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja Ladja gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?


05.09.2021

Tišina

NaPOTki se tokrat odpravljajo v Prekmurje, v manjšo ravninsko občino Tišina. Tam te kdaj pa kdaj zmoti regljanje Plavčka, brnenje traktorja ali klopotanje štorklje, ki na zorani njivi išče črve. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in nudi številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in rekreacije ali pa oddih in sproščujoče sprehode v naravi in parkih. Ljudje so gostoljubni, kar je občutila tudi Tadeja Bizilj – kam vse sta jo odpeljala njena sogovornika in kje se morate ustaviti tudi sami, če obiščete te kraje pa v naslednjih minutah ….


29.08.2021

»Ja, kje je pa železnica? Nej, nej štreke«

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.


22.08.2021

Borovci: »Če boste kdaj v teh koncih, vam palico posodimo in lahko pridete poskusit, kako ribice prijemajo!«

Zdaj pa iščemo Borovce. A ne tistih na morju, pod katerimi tako radi poležavamo, temveč se bomo zapeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer je tudi kraj s tem imenom. Njegova prva omemba sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 zaznamovali 560. obletnico. V Borovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.


15.08.2021

Ščurki

Kraji, ki jih v naPotkih obiskujemo v poletnih mesecih imajo precej zanimiva imena, ki so načeloma povezana s poletjem – morda je današnja vasica, ki leži pod Turjakom in je del Velik Lašč kar na vrhu izvirnosti. Na vrsti za obisk je namreč vas Ščurki, ki je povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit. Tja - v Ščurke - se je odpravil velik prijatelj ščurkov, Jure K. Čokl.


Stran 8 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov