Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«.
V kraju Primož v Občini Sevnica najdemo številne naravne lepote, različna društva in povezane ljudi
Primož ni samo ime ene od 11 krajevnih skupnosti v Občini Sevnica ali poimenovanje kraja s 24 prebivalci, temveč v njem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo s tem imenom.
»V krajevni skupnosti Primož živi približno 300 ljudi. Sega od Save do nadmorske višine 562 metrov. Tukaj je vse blizu in dosegljivo z dobrimi cestnimi povezavami: do Studenca je 7 km, do Sevnice 9, Krško je oddaljeno približno 22 km, Novo mesto pa okoli 25 km,« podatke o kraju predstavlja predsednik krajevne skupnosti Silvo Vintar.
Primožani se tako na delo vozijo v bližnje večje kraje, večina pa se jih poleg službe ukvarja še s kmetijsko dejavnostjo, predvsem z živinorejo in vinogradništvom. Njihovo domače vino je seveda cviček, vinogradniki pa se spogledujejo tudi z bolj tržno zanimivimi možnostmi, kot so penine in sortna vina. Eno bolj znanih je vino Vinogradništva Kozinc, ki je bilo večkrat zmagovalec izbora za županovo vino Občine Sevnica.
Uspešno pa v Primožu delujejo tudi številna društva. "Kraj še posebej povezuje prostovoljno gasilsko društvo Primož, ki spada pod gasilsko zvezo Sevnica in bo naslednje leto obeležilo 40 let," pripoveduje njegov predsednik Jernej Divjak. Ponosni pa so tudi na Športno društvo, ki deluje približno 20 let, in na najmlajše Kulturno-turistično društvo Primož. To je nastalo z namenom ohranjanja kulturne dediščine, kamor je sodila tudi obnova Kovačeve hiše. Tipična podeželska hiša, s konca 19. in z začetka 20. stoletja, je še posebej zanimiva zaradi načina gradnje: polovica je lesene, druga polovica pa je zidana. "Tam je živel Alojzij Grozde, ki so ga leta 2010 so ga razglasili za blaženega in mučenca, kar je bilo glavni povod za obnovo Kovačeve hiše," pojasni predsednica Brigita Udovč. Društvo prireja tudi pohod. Na poti vas čakajo številni razgledi, ki jih je poln tudi kraj Primož. Ta se ponaša tudi s posebno naravno znamenitostjo – Ruparjevo bukvijo. Gre za najdebelejše tovrstno drevo v Posavju. Njen obseg meri skoraj 5 metrov in ima 6 vrhov.
Z malo sreče smo našli tudi moškega po imenu Primož. Primož Rau se je v istoimenski kraj z ženo in dvema hčerkama iz Sevnice priselil pred približno dvanajstimi leti. Njegovi starši pa so imeli tukaj nekaj zemlje, tako da je sem zahajal že kot otrok.
»Razlog, zakaj sem prišel sem, je ta, da se umaknem iz Sevnice. Mestno življenje mi ne odgovarja, imam raje podeželsko življenje: mir, gozd in travnike. Najbolj zanimive pa so v Primožu veselice. In najbolj mi je ostalo v spominu, ker smo kot skupnost tako povezani, da smo vse pripravili sami.«
V kraju Primož v Občini Sevnica boste torej našli povezane in, kot pravijo sami, poštene in nepokvarjene ljudi, povrh vsega pa lahko še marsikaj vidite.
»Imamo tudi slap Jasenk, je med večjimi v Občini Sevnica, pa endemit, rožo Navadni kosmatinec. Tudi pohodnih poti je kolikor hočete: nekoč je bila tukaj stara sejemska pot Škocjan-Sevnica, tukaj so tudi kolesarske poti ... Imamo kaj za pokazat'!« poudari Silvo Vintar.
Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«.
V kraju Primož v Občini Sevnica najdemo številne naravne lepote, različna društva in povezane ljudi
Primož ni samo ime ene od 11 krajevnih skupnosti v Občini Sevnica ali poimenovanje kraja s 24 prebivalci, temveč v njem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo s tem imenom.
»V krajevni skupnosti Primož živi približno 300 ljudi. Sega od Save do nadmorske višine 562 metrov. Tukaj je vse blizu in dosegljivo z dobrimi cestnimi povezavami: do Studenca je 7 km, do Sevnice 9, Krško je oddaljeno približno 22 km, Novo mesto pa okoli 25 km,« podatke o kraju predstavlja predsednik krajevne skupnosti Silvo Vintar.
Primožani se tako na delo vozijo v bližnje večje kraje, večina pa se jih poleg službe ukvarja še s kmetijsko dejavnostjo, predvsem z živinorejo in vinogradništvom. Njihovo domače vino je seveda cviček, vinogradniki pa se spogledujejo tudi z bolj tržno zanimivimi možnostmi, kot so penine in sortna vina. Eno bolj znanih je vino Vinogradništva Kozinc, ki je bilo večkrat zmagovalec izbora za županovo vino Občine Sevnica.
Uspešno pa v Primožu delujejo tudi številna društva. "Kraj še posebej povezuje prostovoljno gasilsko društvo Primož, ki spada pod gasilsko zvezo Sevnica in bo naslednje leto obeležilo 40 let," pripoveduje njegov predsednik Jernej Divjak. Ponosni pa so tudi na Športno društvo, ki deluje približno 20 let, in na najmlajše Kulturno-turistično društvo Primož. To je nastalo z namenom ohranjanja kulturne dediščine, kamor je sodila tudi obnova Kovačeve hiše. Tipična podeželska hiša, s konca 19. in z začetka 20. stoletja, je še posebej zanimiva zaradi načina gradnje: polovica je lesene, druga polovica pa je zidana. "Tam je živel Alojzij Grozde, ki so ga leta 2010 so ga razglasili za blaženega in mučenca, kar je bilo glavni povod za obnovo Kovačeve hiše," pojasni predsednica Brigita Udovč. Društvo prireja tudi pohod. Na poti vas čakajo številni razgledi, ki jih je poln tudi kraj Primož. Ta se ponaša tudi s posebno naravno znamenitostjo – Ruparjevo bukvijo. Gre za najdebelejše tovrstno drevo v Posavju. Njen obseg meri skoraj 5 metrov in ima 6 vrhov.
Z malo sreče smo našli tudi moškega po imenu Primož. Primož Rau se je v istoimenski kraj z ženo in dvema hčerkama iz Sevnice priselil pred približno dvanajstimi leti. Njegovi starši pa so imeli tukaj nekaj zemlje, tako da je sem zahajal že kot otrok.
»Razlog, zakaj sem prišel sem, je ta, da se umaknem iz Sevnice. Mestno življenje mi ne odgovarja, imam raje podeželsko življenje: mir, gozd in travnike. Najbolj zanimive pa so v Primožu veselice. In najbolj mi je ostalo v spominu, ker smo kot skupnost tako povezani, da smo vse pripravili sami.«
V kraju Primož v Občini Sevnica boste torej našli povezane in, kot pravijo sami, poštene in nepokvarjene ljudi, povrh vsega pa lahko še marsikaj vidite.
»Imamo tudi slap Jasenk, je med večjimi v Občini Sevnica, pa endemit, rožo Navadni kosmatinec. Tudi pohodnih poti je kolikor hočete: nekoč je bila tukaj stara sejemska pot Škocjan-Sevnica, tukaj so tudi kolesarske poti ... Imamo kaj za pokazat'!« poudari Silvo Vintar.
Začenjamo 17. sezono naPOTkov. V njej vas bomo peljali po planinskih poteh, pripravljali jo bomo namreč v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in njenimi strokovnjaki, vodniki in inštruktorji. V prvi epizodi, ki jo je pripravila Nataša Rašl, še ne bomo sopihali na višjih nadmorskih višinah, ampak bomo ture samo načrtovali. Vemo, kakšna pot je pred nami, ko si v dolini zavežemo pohodniške čevlje in si na ramena nadenemo nahrbtnik?
Delo solinarja ni enostavno. V najbolj vročih poletni mesecih, ko večina išče senco in osvežitev v vodi, posamezni solinar v povprečju na dan pograbi več kot tono soli. A zdaj še ni čas za žetev, če bo vreme suho, bodo prvi kupčki soli na Sečoveljskih solinah, kjer pridelujejo edino slovensko sol, vidni čez dober teden dni. Piranska sol je kar 3-krat dražja od kakšne uvožene soli na trgovskih policah, razlog za tako ceno pa je postopek pridelave. Ta je ročen in je skoraj poponoma enak že vsaj 700 let. Solinarjev sicer ni dovolj, tisti najbolj zagnani, med njimi tudi naš sogovornik Osman Dedič, pa to delo opravljajo tudi po upokojitvi.
Cokle so leseno obuvalo, ki je bilo nekdaj razširjeno po vsem svetu, pri nas je bila to obrt, za katero so se izučili moški in se je lotili pozimi, ko na kmetiji ni bilo toliko dela. Kljub temu, da so bile že pred stoletji cokle izjemno priljubljene, zlasti pri revnejšem sloju, zaradi vsestranske uporabe in enostavne izdelave, pa je v vsakem paru ogromno mojstrstva. Od izbire lesa do njegove obdelave. Kljub temu, da je coklarstvo nekdaj predstavljalo pomembno domačo obrt na Gorenjskem, v Zgornjem Posočju, na Kozjaku, Koroškem, zlasti pa na Pohorju, je gospod Martin Mumelj z Brega nad Zrečami še eden redkih, ki to obvlada. Po Napotke se je k njemu odpravila Mojca Delač.
16. sezona NaPOTkov, v kateri predstavljamo različne obrti, se počasi bliža koncu, pred nami so še tri oddaje – in danes gremo na Dolenjsko, točneje v Ribnico. Zagotovo je večina ob omembi tega kraja zdaj pomislila na suho robe in prav imate – Tadeja Bizilj je obiskala Rokodelski center Ribnica in tam izvedela več o tej obrti, ki je ena najstarejših in najbolj prepoznanih zgodovinskih obrti in je predvsem razvita na območju Ribniške doline. Suha roba je tesno povezana z bogato kulturno dediščino in rokodelstvom v regiji, znanje in spretnosti so se prenašale iz generacije v generacijo ribniških rokodelcev, še več pa v tokratni oddaji.
Čipkarske šole sicer delujejo v Žireh, Železnikih in Idriji, čipkarstvo pa bomo v naPOTkih spoznali s sogovornicami iz Idrije in se zaradi tega usmerili na idrijsko čipko. Naša postaja je bila Čipkarska šola Idrija, ki je najstarejša čipkarska šola na svetu z neprekinjenim delovanjem. Leta 1876 je bila ustanovljena po dekretu tedanjega ministrstva za trgovino na Dunaju, med ustanovitelji in prva učiteljica pa je bila domačinka Ivanka Ferjančič. Danes šolo obiskuje skoraj 500 otrok, zato se za klekljanje ni bati, da bi izginilo v pozabo. Kot se je prepričala Špela Šebenik, pa ta obrt zahteva spretne roke, vztrajnost, natančnost in umetniško žilico.
Čevljarstvo je naslednja obrt, ki jo bomo spoznali v Napotkih. A v tokratni epizodi ne bomo gledali v zgodovino najmlajše izmed množičnih obrti v Tržiču, pač pa bomo spoznali, kakšen je sodobni postopek izdelave obutve po meri. Napotke je pripravil Aleš Ogrin.
'Lectarstvo je rokodelska dejavnost, povezana z izdelovanjem in prodajo lecta, poltrajnega medenega peciva v obliki ploščic in okrašenih figuralnih piškotov, izdelanih s pomočjo pločevinastih modelov,' je zapisano v nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine. Lectarska obrt se lahko povezuje z medičarstvom in svečarstvom, med nosilci te dejavnosti pa sta najbolj znani družina Perger iz Slovenj Gradca in Gostilna Lectar v Radovljici. Lectarsko delavnico v slednji je obiskala Andreja Čokl.
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
Današnji Napotki so kot nalašč za deževne dni. Odpravili se bomo namreč k edini dežnikarici v Ljubljani. Lana Furlan je vzela svoj polomljen dežnik in se sprehodila do Trubarjeve ulice 13. Tam jo je že pričakala Marija Lah, ki ji je povedala vse skrivnosti popravljanja in izdelovanja dežnikov in senčnikov. Več pa v Napotkih.
Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.
Lovro Jurečič je kovač, ki je v Vorančevi kovačiji obudil družinsko kovaško tradicijo. Čeprav se zdi, da njegova zgodba sega v leto 2019, ko je izdelal svoj prvi nož, v naPOTkih izvemo, da ga je kovaštvo nekako spremljajo že dlje časa, zahvaljujoč dedku Francu. Vsak nož, ki ga skuje mladi Podbočjan, skriva veliko simbolike in govori svojo zgodbo. Nekaj jih izvemo tudi v tokratnih naPOTkih.
V uvodni epizodi 16. sezone naših naPOTkov, v kateri predstavljamo stare obrti in rokodelce, smo na Dolenjskem podrobneje spoznavali tradicijo mlinarstva, tokrat pa se je Jure Čepin odpravil v Postojno, kjer ima "dolgo brado" še ena tradicionalna obrt, in sicer je obiskal brivca. Ti so bili od nekdaj značilnejši za mesta in trge kot za podeželje, brivski in frizerski saloni pa so bili skozi vsa desetletja tudi aktivni prostori zbiranja ter druženja. Vse to velja tudi za brivski in frizerki salon Ozbič, ki letos obeležuje že svojo 100. obletnico obstoja. Prepoznavna hiša na vogalu je razdeljena na dva dela - brivnico in razstavni prostor, v katerem obiskovalci spoznajo bogato dediščino brivske obrti.
Poznate tisti pregovor, da se samo v mlinu neka stvar dvakrat pove? Njegov izvor je gotovo povezan s hrupom, ki ga boste slišali tudi v reportaži, ki sledi. Ampak tokrat upravičeno. V novi 16. sezoni naPOTkov bomo predstavljali rokodelce in stare obrti. Tiste, s katerimi se ukvarja le še en ali dva posameznika, pa tudi tiste, ki v zadnjem času z modernejšimi pristopi dobivajo nov zagon. V prvi epizodi torej obiščemo enega redkih še delujočih mlinov pri nas, ki bogato družinsko tradicijo uspešno povezuje s sodobnimi načini pridelave. Nataša Rašl se je odpeljala v občino Šmarješke Toplice in potrkala na vrata mlina Košak.
V nadaljevanju bomo vstopili v svet skrivnostnih kočevskih gozdov, kjer narava še vedno kaže svoj prvinski obraz. To je prostor z največjo gostoto rjavih medvedov in največjim številom pragozdnih ostankov v Evropi. Od aprila do oktobra lahko obiskovalec postane del raziskovalne ekspedicije in stopi na pot rjavega medveda. Pod vodstvom lokalnega vodnika doživi divjo naravo kočevskih gozdov in čisto od blizu spozna »kralja« kočevskih gozdov. Kako torej poteka samo srečanje z medvedom na robu pragozda?
Danes se odpeljemo na Štajersko, natančneje v Cógetince. Današnje doživetje na domačiji Firbas zajema spanje na seniku. Vonj po domačih jedeh, hranjenje domačih živali, pobiranje jajc in vožnja s traktorjem. Vse to je na domačiji Firbas pričakalo Lano Furlan. Več pa v prihodnjih minutah.
Kar 700 metrov pod površje zemlje se odpravljamo. Napotki nas odpeljejo v podzemlje Pece, v rove in odkope nekdanjega Rudnika svinca in cinka Mežica. Rudnik je z odkopavanji prenehal leta 1994, leta 1997 je sprejel prve obiskovalce, od leta 2015 pa se lahko na raziskovanje podamo tudi s kajakom, kar je še eno izmed Edinstvenih doživetij Slovenije. Po vpadniku oziroma šahtu se spustimo do 12. obzorja, kjer dosežemo nivo vode. Raziskovanje globin je tudi nekoliko adrenalinsko, nanj se je odpravil Aleš Ogrin.
Nikjer v Sloveniji ne boste na tako majhnem območju našli toliko gradov, kot jih ima Posavje, zato temu pogosto rečemo tudi 'slovenska dežela gradov'. In tja se odpravljamo s tokratnimi naPOTki, saj je eno od edinstvenih doživetij Slovenije tudi celodnevno popotovanje med sedmimi posavskimi gradovi ob in nad reko Savo. Del doživetja, poimenovanega Sedem veličastnih, si je privoščila Andreja Čokl.
To bo zgodba rudarjev, ki so se jim, zaradi težkih vozičkov krivili hrbti globoko pod površjem Šaleške doline. Zgodba vaščanov, ki so izgubili svoje domove, ker jim je rudnik dobesedno spodjedel tla pod nogami. In zgodba o premišljenem turizmu, ki dragocene spomine na omenjeno, ohranja in z njimi gradi na domači in mednarodni prepoznavnosti Šaleške doline. Celotno doživetje z naslovom Skrivnosti potopljenih vasi traja 4 ure, Darja Pograjc pa vas zdaj odpelje na radijskemu poslušalcu prijaznih 20 minut popotovanja.
Le sedem arhitektov je s svojimi deli vpisanih na UNESCOV seznam kulturne in naravne dediščine, na enega pa smo Slovenci še posebej ponosni. Govorimo o arhitektu Jožetu Plečniku, ki je pustil viden pečat v več mestih po Sloveniji ter tudi širše po Evropi, denimo na Dunaju in v Pragi. V tokratnih naPOTkih nas bo pot vodila po Plečnikovi Ljubljani, kjer bomo pobližje spoznali arhitekturne stvaritve na njegovi vodni in kopenski osi.
NaPOTki v aktualni sezoni odkrivajo svet izvirnih doživetij po izboru Slovenske turistične organizacije. Kdor je vsaj enkrat obiskal Prekmurje, ve, da se od tam ne moreš vrniti lačen. Gostoljubnost Prekmurcev tega preprosto ne dopusti. Zdaj že veste na kateri konec Slovenije bomo šli v naslednjih minutah. Kaj pa vsebina tokratnega doživetja? Priprava stejkov je med slovenskimi poklicnimi in ljubiteljskimi kuharji v zadnjih letih zelo priljubljena tema. Mimogrede, v slovarju Fran ob geslu stejk najdete razlago, da gre za debelejši zrezek. V šunkarni Kodila so pripravili zgodbo o mesu, za katerega si je vredno vzeti čas. In res, »mala mesna akademija« je za potrpežljive gurmane, celovito doživetje vam bo vzelo v povprečju okoli 5 ur. Ogledi sušilnic in zorilnic mesa, spoznavanje zanimivih dejstev o mesu in naposled kuharski praktikum z vmesnimi in končnimi degustacijami rezultatov dela. Današnjo epizodo NaPOTkov je pripravil Bojan Leskovec.
Neveljaven email naslov