Tokratni cilj je v Posavju. 510 metrov dolg osvetljen predor, namenjen kolesarjem in pešcem, zgledno obnovljen grad, sicer eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, gostinec, ki je nekdanji olimpijski in svetovni prvak, pa še bi lahko naštevali. Vse to je obiskala Nataša Rašl v Brestanici in njeni okolici. Najprej je odšla v vas Anže, kjer kakšnega Anžeta sicer ni našla, je pa tam in v okolici srečala kar nekaj zanimivih sogovornikov.

Brestanica z okolico

Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži kraj Brestanica, do leta 1952 imenovana Rajhenburg, v okolici pa številne bolj ali manj razpotegnjene vasi. Med njimi tudi naselje Anže, ki ga domačini naglasijo na a, torej [ánže]. Število vasi na tem območju nekoč ni bilo dosti manjše, kot je danes, manjše je bilo število prebivalcev. V Anžah jih je danes nekaj več kot sto, samo v Brestanici pa je prebivalcev nekaj manj kot tisoč.

Med njimi je tudi nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva Primož Kozmus, ki je danes med drugim gostinec. Svoje lovorike oz. medalje je zaupal v hrambo muzeju na gradu Rajhenburg. Na danes zgledno obnovljenem kulturnem spomeniku državnega pomena je tudi razstava o obdobju, ko je bil grad center za izgon 45.000 Slovencev, po večini prebivalcev Posavja, po vojni tudi ženski zapor. Pomemben del zgodovine gradu pa je meniški red trapistov, ki je na grad prišel pred točno 140 leti.

Helena Rožman, muzejska svetovalka: "Gre za meniški red s strogimi pravili. Trapisti so reformirani cistercijani. Njihov moto je moli in delaj. Sicer pa so trapisti v teh krajih bili prvi, ki so imeli telefon, mogoče tudi prvi gramofon, najverjetneje prvi fotoaparat. Na področju kmetijstva so uvedli prvi traktor in potem zelo hitro tudi kombajn." 

Pod gradom v Brestanici je po svoje poseben tudi star trg, kjer je včasih tekla glavna cesta. Danes stare stavbe zbujajo radovednost o nekoč obrtniški ulici: na eni je celo tabla, da je tukaj delovala Prva parna pekarna v nekdanji Jugoslaviji, z letnico 1939. Na ulici je tudi prenovljen Dom svobode in ena najstarejših gostiln na Slovenskem, ki deluje že več kot 215 let.

Ena od zanimivejših turističnih točk v Brestanici pa je nekaj let stara pridobitev – urejena in ves čas osvetljena pohodna in kolesarska pot skozi 510 metrov dolg predor, ki povezuje gasilski dom in železniško postajo tik ob Savi.

Tone Zakšek iz Turističnega društva Brestanica in učitelj telovadbe na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško: "To je predor nekdanje ozkotirne železnice, ki je bil zgrajen leta 1922, delali pa so ga italijanski ujetniki prve svetovne vojne. Namenjen je bil za prevoz premoga iz Senovega na brestaniško železniško postajo, iz katere so potem premog razvažali po nekdanji Jugoslaviji."