Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ptujski mostovi

21.11.2021

Na Ptuju preko Drave mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let vse od časa Rimljanov. Trenutno v mesto vodijo štirje mostovi. Dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo/zgodovino, ki jo je mogoče najti tudi na spletnem portalu slovenskih knjižnic Kamra z naslovom Drobci iz življenja ptujskih mostov. Njihovo zgodovino je odkrivala Gabrijela Milošič.

Od mostu, zgrajenega v 33 dneh, prek Luciferja do najdaljšega mostu v ovinek

Na Ptuju čez Dravo mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let, vse od časa Rimljanov. V mesto vodijo štirje mostovi, dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo.

Enako kot antični Poetovini je prav most omogočil razcvet srednjeveškemu Ptuju, pravi Tjaša Mrgole Jukič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki je raziskovala zgodovino mostov na Ptuju:

"Leta 1503 je mesto dobilo skladiščno pravo, to je nekaj, kar je bilo za samo mesto izjemno pomembno. In oni so prečkali most, morali so skladiščiti vso robo, morali so biti v mestu do prvega dne sejma, to je do četrtka in to blago ponuditi Ptujčanom. Ti so to kupili ali ne, ampak oni so točno vedeli, kaj se v svetu ponuja, kaj ima svetovni, evropski trg. Potem so lahko mesto zapustili. To skladiščno pravo je dolgo ostalo in je bilo velik ter pomemben vir mesta."

Neverjetna pa je zgodba železniškega mostu po drugi svetovni vojni. Ob umiku so ga porušili Nemci. Slovenski borci, obrtniki in vojni ujetniki pa so nov lesen železniški most na Ptuju postavili v samo 33 dneh, je ugotovila Mrgole Jukičeva:

"Rusija je za Slovenijo oziroma Jugoslavijo pripravila celo konstrukcijo vagonov z žitom in oljem. Konec vojne je bil 8. maj. Ljudje niso imeli ne žita ne hrane ne nič in ta vlak je čakal z Madžarsko. Pri nas v Sloveniji so bili mostovi porušeni, porušeni so bili vsi mostovi od Kotoribe do Pragerskega. Most čez Muro, Studenčnico, manjši mostovi in najzahtevnejši most čez Dravo. Če ne bi zgradili dovolj zgodaj teh mostov, bi to žito odšlo v Avstrijo."

Zato so nujno potrebovali nov železniški most čez Dravo na Ptuju.

"Vsi borci, ki so bili kakor koli povezani z gradbeništvom itn., niso smeli domov, ampak so jih potegnili na to območje, da bi zgradili mostove. Ti ljudje so imeli šest tovornjakov, pa še goriva je primanjkovalo, odločili so, da bodo zgradili lesen most, ker je to najhitreje, in mobilizirali so vse, kar se je mobilizirati dalo. Tu je bilo več kot tisoč obrtnikov, tu je bilo 3000 vojnih ujetnikov, največ Nemcev, in 2000 jih je gradilo ta ptujski most. Skratka, to je bil blazen dosežek tistega čas in ptujski železniški most je bil zgrajen v 33 dneh in nočeh."

Ta je na Ptuju nato stal kar nekaj let. Ima pa najstarejše slovensko mesto tudi most, ki mu domačini pravijo Lucifer, saj je bil zgrajen v času župana Miroslava Lucija.

Zadnji most so na Ptuju zgradili pred skoraj 15 leti. Tako imenovani most extradosed je na pogled podoben kabelskim mostovom, ki so ena najzahtevnejših inženirskih konstrukcij. Ob robu Ptujskega jezera je 430 metrov dolg Puhov most z dolgim zavojem zasnoval dr. Viktor Markelj, direktor podjetja Ponting, in zanj prejel tudi nagrado Inženirske zbornice Slovenije.

"V ovinek, tega nismo ponovili nikoli. V takšen ovinek s kabli ni bilo ponovitve. Leta 2021 so odprli en podoben most med Bocvano in Zambijo, kjer so naredili podobno rešitev, to, vidite, je bilo skoraj 15 let za nami. Zanimivo, cena, ki jo navajajo na spletu, je 225 milijonov evrov, medtem ko Puhov most, ki je sicer pol krajši, pa enako širok, je stal 8,8 milijona. Toliko za primerjavo."


naPOTki

212 epizod


Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.

Ptujski mostovi

21.11.2021

Na Ptuju preko Drave mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let vse od časa Rimljanov. Trenutno v mesto vodijo štirje mostovi. Dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo/zgodovino, ki jo je mogoče najti tudi na spletnem portalu slovenskih knjižnic Kamra z naslovom Drobci iz življenja ptujskih mostov. Njihovo zgodovino je odkrivala Gabrijela Milošič.

Od mostu, zgrajenega v 33 dneh, prek Luciferja do najdaljšega mostu v ovinek

Na Ptuju čez Dravo mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let, vse od časa Rimljanov. V mesto vodijo štirje mostovi, dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo.

Enako kot antični Poetovini je prav most omogočil razcvet srednjeveškemu Ptuju, pravi Tjaša Mrgole Jukič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki je raziskovala zgodovino mostov na Ptuju:

"Leta 1503 je mesto dobilo skladiščno pravo, to je nekaj, kar je bilo za samo mesto izjemno pomembno. In oni so prečkali most, morali so skladiščiti vso robo, morali so biti v mestu do prvega dne sejma, to je do četrtka in to blago ponuditi Ptujčanom. Ti so to kupili ali ne, ampak oni so točno vedeli, kaj se v svetu ponuja, kaj ima svetovni, evropski trg. Potem so lahko mesto zapustili. To skladiščno pravo je dolgo ostalo in je bilo velik ter pomemben vir mesta."

Neverjetna pa je zgodba železniškega mostu po drugi svetovni vojni. Ob umiku so ga porušili Nemci. Slovenski borci, obrtniki in vojni ujetniki pa so nov lesen železniški most na Ptuju postavili v samo 33 dneh, je ugotovila Mrgole Jukičeva:

"Rusija je za Slovenijo oziroma Jugoslavijo pripravila celo konstrukcijo vagonov z žitom in oljem. Konec vojne je bil 8. maj. Ljudje niso imeli ne žita ne hrane ne nič in ta vlak je čakal z Madžarsko. Pri nas v Sloveniji so bili mostovi porušeni, porušeni so bili vsi mostovi od Kotoribe do Pragerskega. Most čez Muro, Studenčnico, manjši mostovi in najzahtevnejši most čez Dravo. Če ne bi zgradili dovolj zgodaj teh mostov, bi to žito odšlo v Avstrijo."

Zato so nujno potrebovali nov železniški most čez Dravo na Ptuju.

"Vsi borci, ki so bili kakor koli povezani z gradbeništvom itn., niso smeli domov, ampak so jih potegnili na to območje, da bi zgradili mostove. Ti ljudje so imeli šest tovornjakov, pa še goriva je primanjkovalo, odločili so, da bodo zgradili lesen most, ker je to najhitreje, in mobilizirali so vse, kar se je mobilizirati dalo. Tu je bilo več kot tisoč obrtnikov, tu je bilo 3000 vojnih ujetnikov, največ Nemcev, in 2000 jih je gradilo ta ptujski most. Skratka, to je bil blazen dosežek tistega čas in ptujski železniški most je bil zgrajen v 33 dneh in nočeh."

Ta je na Ptuju nato stal kar nekaj let. Ima pa najstarejše slovensko mesto tudi most, ki mu domačini pravijo Lucifer, saj je bil zgrajen v času župana Miroslava Lucija.

Zadnji most so na Ptuju zgradili pred skoraj 15 leti. Tako imenovani most extradosed je na pogled podoben kabelskim mostovom, ki so ena najzahtevnejših inženirskih konstrukcij. Ob robu Ptujskega jezera je 430 metrov dolg Puhov most z dolgim zavojem zasnoval dr. Viktor Markelj, direktor podjetja Ponting, in zanj prejel tudi nagrado Inženirske zbornice Slovenije.

"V ovinek, tega nismo ponovili nikoli. V takšen ovinek s kabli ni bilo ponovitve. Leta 2021 so odprli en podoben most med Bocvano in Zambijo, kjer so naredili podobno rešitev, to, vidite, je bilo skoraj 15 let za nami. Zanimivo, cena, ki jo navajajo na spletu, je 225 milijonov evrov, medtem ko Puhov most, ki je sicer pol krajši, pa enako širok, je stal 8,8 milijona. Toliko za primerjavo."


14.11.2021

Po vino na Vino nad ljubljansko in grosupeljsko meglo

Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami slabih 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški v Vino nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu. Na Vino se je odpravil Bojan Leskovec.


07.11.2021

Napotki - stari most

Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske distance in upoštevamo dejstvo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz – Tito in Jure K. Čokl.


31.10.2021

Kamniti most, najstarejši ohranjen most na Slovenskem

Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov. Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.


24.10.2021

Lantierijev most: most, ki mu ni najti para

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.


17.10.2021

Jelenov viadukt, manjši brat Borovniškega viadukta

Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že velikokrat slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki spoznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje Jelenov viadukt. Če ob prihodu v Borovnico niste pozorni, ga lahko hitro spregledate. Darja Pograjc v Napotkih pove, kam se morate ozreti, da ga ne zgrešite.


10.10.2021

Napoleonov most: Ko se različni mostovi ponašajo z istim imenom.

Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države.


03.10.2021

75 metrov najstarejše tovrstne konstrukcije pri nas

5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.


26.09.2021

Sopotnica

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.


19.09.2021

Čolnišče

V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?


12.09.2021

"Živim na največji ladji na svetu"

Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, pluje, lahko tudi nasede ali se potopi. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja Ladja gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?


05.09.2021

Tišina

NaPOTki se tokrat odpravljajo v Prekmurje, v manjšo ravninsko občino Tišina. Tam te kdaj pa kdaj zmoti regljanje Plavčka, brnenje traktorja ali klopotanje štorklje, ki na zorani njivi išče črve. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in nudi številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in rekreacije ali pa oddih in sproščujoče sprehode v naravi in parkih. Ljudje so gostoljubni, kar je občutila tudi Tadeja Bizilj – kam vse sta jo odpeljala njena sogovornika in kje se morate ustaviti tudi sami, če obiščete te kraje pa v naslednjih minutah ….


29.08.2021

»Ja, kje je pa železnica? Nej, nej štreke«

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.


22.08.2021

Borovci: »Če boste kdaj v teh koncih, vam palico posodimo in lahko pridete poskusit, kako ribice prijemajo!«

Zdaj pa iščemo Borovce. A ne tistih na morju, pod katerimi tako radi poležavamo, temveč se bomo zapeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer je tudi kraj s tem imenom. Njegova prva omemba sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 zaznamovali 560. obletnico. V Borovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.


15.08.2021

Ščurki

Kraji, ki jih v naPotkih obiskujemo v poletnih mesecih imajo precej zanimiva imena, ki so načeloma povezana s poletjem – morda je današnja vasica, ki leži pod Turjakom in je del Velik Lašč kar na vrhu izvirnosti. Na vrsti za obisk je namreč vas Ščurki, ki je povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit. Tja - v Ščurke - se je odpravil velik prijatelj ščurkov, Jure K. Čokl.


08.08.2021

V Plesu "pleše" predvsem mlin

Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tja se je odpeljala Nataša Rašl.


01.08.2021

"Suša zato, ker je bil to edini kraj na suhem, nad jezerom"

Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno 3 kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa se nahaja med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je med drugim znan po »senci in zelju«. Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji borili z vročino.


25.07.2021

Med flišem in apnencem je zasidrana Barka

V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča, Barko navigira Mojca Delač.


18.07.2021

»Vedo, da sem Primorec. In mislijo, da če živim v Morskem, verjetno živim nekje pri morju.«

Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom.


11.07.2021

“Če pride kdo k nam na letovanje, lahko pričakuje le “suho” morje”

In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom.


04.07.2021

Gore in Dole

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.


Stran 8 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov