Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

11.05.2015


V naselju Loke v Leskovcu pri Krškem, že okoli 70 let živi manjša romska skupnost. Naselje leži na zemljišču, ki je pred 7 leti prešlo v zasebno last in kjer lastnik načrtuje gradnjo stanovanjskega naselja. V naselju, ki ni legalno pa v 8 zidanih hišah živi 42 Romov. Romski svetnik v Krškem in prebivalec naselja Loke, Moran Jurkovič, je v naselje povabil predstavnike države, občine in nevladnih organizacij, saj je pred prebivalci naselja negotova prihodnost.

»Najmanj 6 let opozarjamo na neurejen status našega naselja. Naši predniki so se na to območje naselili po 2. Svetovni vojni. To je bila velika hosta in oni so tukaj delali, sekali drevje in posajali borovce. Za to niso bili plačani in te zemlje si niso prilastili. Za to zemljo so naši predniki in dedi delali. V zameno, da so pogozdovali hosto, jim jo je dalo gozdno gospodarstvo. Dokumenti o tem so mogoče pred leti bili, starši se o tem niso pozanimali, ker uradno sploh niso vedeli kaj je to dokument. Oni so jim pač dali to zemljo, rekli tukaj lahko mirno živite, celo so jim postavili eno leseno barako na tej zemlji.«

Po 60 letih življenja na tem območju jim po obstoječem predlogu OPPN-ja grozi selitev. Občina se za nakup zemljišča pred leti ni odločila, saj naselja Loke kot takega pred  ni opredelila. To zemljišče je zazidljivo že 30 let, zakaj se s sprejetjem OPPN-ja zdaj kar naenkrat mudi? Kot je povedala podžupanja občine Krško, Ana Somrak, je postopek za sprejem OPPN-ja začel lastnik.

»Ker je to občinski podrobni prostorski načrt, ga vodi občina. Nobena zakonodaja tega ne prepoveduje oziroma ne obravnava drugače. Občina Krško pa nima romskega naselja Loke opredeljenega. Občinski svet se je pred 12 leti, ker smo začeli reševati romsko problematiko, opredelil glede števila Romov in kaj za to potrebujemo. Takrat smo ugotavljali, da potrebujemo legalizacijo romskega naselja Kerinov grm.«

Začudenje nad občinskimi postopki je izrazil tudi predsednik krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in občinski svetnik, Jože Olovec.

»Občina takega postopka ne bi smela dovoliti. Zakaj najprej OPPN, zakaj se najprej ne zmenijo z ljudi, ki tukaj živijo? Krajevna skupnost ne želi biti razsodnik, kaj je prav in kaj ne. Najprej so krajani in ko se zmenijo s krajani, potem lahko gremo naprej na OPPN.«

Lastnik zemljišča, podjetje SI Investicije in v njegovem imenu Iztok Starc, pred mikrofon ni želel, je pa v telefonskem pogovoru zatrdil, da je s prebivalci naselja zadeve želel urediti že pred leti in da s strani Romov za to, ni bilo interesa.

Jaz sem šel do lastnika, se pogovarjat z njim. Rekel je, ok najdite si kak objekt, pa bomo mi to kupli. Jaz sem hišo najdu, sami vemo da hiše so naprodaj. Problem je v tem, da je to samo blefiranje. V enem letu ni mogel kupit hiše, ki je vredna 30.000 €?!  Jaz kot neizkušen človek bi jo. On kot izkušen pravnik pa je ni mogel v enem letu. Mislim da je to samo zavlačevanje, da je pridobil vso dokumentacijo in to ni prav.« Moran Jurkovič, predstavnik Romov v krškem občinskem svetu in prebivalec naselja Loke.

Organizacija Amnesty International Slovenije meni da je javna razgrnitev OPPN, priložnost da se uredi pravni položaj naselja. Kot pravi Blaže Kovač, ali na tej lokaciji ali kjerkoli drugje, pri čemer ga mora spremljati konkreten načrt za vsak objekt posebej, s terminskim in finančnim načrtom, kaj se bo zgodilo.

»To je dober začetek tega izziva, ki se je odlagal dolga desetletja.«                                                                       

Nestrinjanje z občinskimi postopki je izrazilo nekaj občinskih svetnikov, podporo prebivalcem Lok so izrazile tudi vse pomembnejše romske organizacije. Občinska svetnica ZL, Olivera Mirkovič  pravi da lastnik zemljišča izhaja iz tega območja in je zato vedel, da z zemljiščem kupuje tudi romska prebivališča.

»Zato se mi zdi pomembno, da ne damo prednost kapitalu, ampak ljudem. OPPN se takšen kot je, ne morem sprejet oz. ga v občinskem svetu ne smemo potrdit.«                                                  

Občinski svetnik SD, Silvo Krošelj meni, da so ljudje oziroma Romi, ki na tem zemljišču živijo že 60 let, to zemljišče priposestvovali.

»Kot občinski svetnik nimam nič proti da se OPPN spremeni in se ob urbanistični ureditvi, ki jo OPPN trenutno ima, dodajo še ti objekti oziroma naselje in zadevo enostavno potrdimo.«

Predlagan podroben prostorski načrt, bo vsaj po slišanem težko sprejet. Pred sprejetjem bo potrebno urediti status naselja in ljudi, ki tam živijo. Vlogo mediatorja v pogovorih med lastnikom zemljišč in Romi v Lokah, bo zato prevzela Občina Krško.

»Tukaj si želimo ostati,« pravijo prebivalci Lok. Želimo si, da je dejanski cilj vpletenih, ureditev bivanjskega vprašanja Romov iz Lok in da le ti niso in ne bodo le sredstvo za obračunavanje.

 

Seksi malica je tedenski dogodek, ki ga poslovno središče Aurora Coworking pripravlja za prekmursko skupnost. Organizatorji dogodka so tokrat na jedilnik prvič postavili romske jedi. S  predsednico Sveta Romske skupnosti, Janjo Rošer smo poiskali odgovore na aktualna vprašanja, ki se dotikajo romske skupnosti. Obiskali smo kulturni dogodek ob prazniku pomladi v romskem naselju Kamenci.


Naše poti

849 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

11.05.2015


V naselju Loke v Leskovcu pri Krškem, že okoli 70 let živi manjša romska skupnost. Naselje leži na zemljišču, ki je pred 7 leti prešlo v zasebno last in kjer lastnik načrtuje gradnjo stanovanjskega naselja. V naselju, ki ni legalno pa v 8 zidanih hišah živi 42 Romov. Romski svetnik v Krškem in prebivalec naselja Loke, Moran Jurkovič, je v naselje povabil predstavnike države, občine in nevladnih organizacij, saj je pred prebivalci naselja negotova prihodnost.

»Najmanj 6 let opozarjamo na neurejen status našega naselja. Naši predniki so se na to območje naselili po 2. Svetovni vojni. To je bila velika hosta in oni so tukaj delali, sekali drevje in posajali borovce. Za to niso bili plačani in te zemlje si niso prilastili. Za to zemljo so naši predniki in dedi delali. V zameno, da so pogozdovali hosto, jim jo je dalo gozdno gospodarstvo. Dokumenti o tem so mogoče pred leti bili, starši se o tem niso pozanimali, ker uradno sploh niso vedeli kaj je to dokument. Oni so jim pač dali to zemljo, rekli tukaj lahko mirno živite, celo so jim postavili eno leseno barako na tej zemlji.«

Po 60 letih življenja na tem območju jim po obstoječem predlogu OPPN-ja grozi selitev. Občina se za nakup zemljišča pred leti ni odločila, saj naselja Loke kot takega pred  ni opredelila. To zemljišče je zazidljivo že 30 let, zakaj se s sprejetjem OPPN-ja zdaj kar naenkrat mudi? Kot je povedala podžupanja občine Krško, Ana Somrak, je postopek za sprejem OPPN-ja začel lastnik.

»Ker je to občinski podrobni prostorski načrt, ga vodi občina. Nobena zakonodaja tega ne prepoveduje oziroma ne obravnava drugače. Občina Krško pa nima romskega naselja Loke opredeljenega. Občinski svet se je pred 12 leti, ker smo začeli reševati romsko problematiko, opredelil glede števila Romov in kaj za to potrebujemo. Takrat smo ugotavljali, da potrebujemo legalizacijo romskega naselja Kerinov grm.«

Začudenje nad občinskimi postopki je izrazil tudi predsednik krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in občinski svetnik, Jože Olovec.

»Občina takega postopka ne bi smela dovoliti. Zakaj najprej OPPN, zakaj se najprej ne zmenijo z ljudi, ki tukaj živijo? Krajevna skupnost ne želi biti razsodnik, kaj je prav in kaj ne. Najprej so krajani in ko se zmenijo s krajani, potem lahko gremo naprej na OPPN.«

Lastnik zemljišča, podjetje SI Investicije in v njegovem imenu Iztok Starc, pred mikrofon ni želel, je pa v telefonskem pogovoru zatrdil, da je s prebivalci naselja zadeve želel urediti že pred leti in da s strani Romov za to, ni bilo interesa.

Jaz sem šel do lastnika, se pogovarjat z njim. Rekel je, ok najdite si kak objekt, pa bomo mi to kupli. Jaz sem hišo najdu, sami vemo da hiše so naprodaj. Problem je v tem, da je to samo blefiranje. V enem letu ni mogel kupit hiše, ki je vredna 30.000 €?!  Jaz kot neizkušen človek bi jo. On kot izkušen pravnik pa je ni mogel v enem letu. Mislim da je to samo zavlačevanje, da je pridobil vso dokumentacijo in to ni prav.« Moran Jurkovič, predstavnik Romov v krškem občinskem svetu in prebivalec naselja Loke.

Organizacija Amnesty International Slovenije meni da je javna razgrnitev OPPN, priložnost da se uredi pravni položaj naselja. Kot pravi Blaže Kovač, ali na tej lokaciji ali kjerkoli drugje, pri čemer ga mora spremljati konkreten načrt za vsak objekt posebej, s terminskim in finančnim načrtom, kaj se bo zgodilo.

»To je dober začetek tega izziva, ki se je odlagal dolga desetletja.«                                                                       

Nestrinjanje z občinskimi postopki je izrazilo nekaj občinskih svetnikov, podporo prebivalcem Lok so izrazile tudi vse pomembnejše romske organizacije. Občinska svetnica ZL, Olivera Mirkovič  pravi da lastnik zemljišča izhaja iz tega območja in je zato vedel, da z zemljiščem kupuje tudi romska prebivališča.

»Zato se mi zdi pomembno, da ne damo prednost kapitalu, ampak ljudem. OPPN se takšen kot je, ne morem sprejet oz. ga v občinskem svetu ne smemo potrdit.«                                                  

Občinski svetnik SD, Silvo Krošelj meni, da so ljudje oziroma Romi, ki na tem zemljišču živijo že 60 let, to zemljišče priposestvovali.

»Kot občinski svetnik nimam nič proti da se OPPN spremeni in se ob urbanistični ureditvi, ki jo OPPN trenutno ima, dodajo še ti objekti oziroma naselje in zadevo enostavno potrdimo.«

Predlagan podroben prostorski načrt, bo vsaj po slišanem težko sprejet. Pred sprejetjem bo potrebno urediti status naselja in ljudi, ki tam živijo. Vlogo mediatorja v pogovorih med lastnikom zemljišč in Romi v Lokah, bo zato prevzela Občina Krško.

»Tukaj si želimo ostati,« pravijo prebivalci Lok. Želimo si, da je dejanski cilj vpletenih, ureditev bivanjskega vprašanja Romov iz Lok in da le ti niso in ne bodo le sredstvo za obračunavanje.

 

Seksi malica je tedenski dogodek, ki ga poslovno središče Aurora Coworking pripravlja za prekmursko skupnost. Organizatorji dogodka so tokrat na jedilnik prvič postavili romske jedi. S  predsednico Sveta Romske skupnosti, Janjo Rošer smo poiskali odgovore na aktualna vprašanja, ki se dotikajo romske skupnosti. Obiskali smo kulturni dogodek ob prazniku pomladi v romskem naselju Kamenci.


29.01.2024

Marca tečaj hindujskega jezika za Rome

V zadnji januarski oddaji se odpravljamo na dvodnevni nogometni turnir, na katerem so zbirali sredstva za družino Baranja iz Zenkovcev. V Murski Soboti se bo marca začel tečaj hindujskega jezika, ki ga bo izvajalo indijsko veleposlaništvo v Sloveniji. Tečaj bo prvotno, zaradi podobnosti jezikov, namenjen pripadnikom romske skupnosti. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki tokrat ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pojasnjuje pomen besede »porajmos«.


22.01.2024

Novi v. d. direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje

V studio prihaja novoimenovani vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje. Predstavil bo deseto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2022, ki med drugim postreže s podatkom, da je država za izboljšanje položaja in socialnega vključevanja Romov v letu 2022 namenila 15,5 milijona evrov, občinam 3,8 milijona evrov. Kako so na terenu vidni pozitivni premiki in kateri izzivi ostajajo nerešeni? Dotaknili se bomo še namenske in nenamenske porabe sredstev za romsko skupnost 25 občin v lanskem in letošnjem letu in nujne seje komisije državnega zbora za peticije o romski problematiki, ki jo je sklicala SDS.


15.01.2024

Pregled odmevnejših dogodkov minulega leta v romski skupnosti

V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti pomenijo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvanost. Prejšnje leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Zato je prav, da se tokrat odpravimo po poti večjih utrinkov iz njega.


08.01.2024

Izbor za skladbi leta 2023

Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta 2023 se poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Shoha zasedbe Romano Glauso, Pelaj me domov bo zapel Sandi Horvat Sunny, Svet se segreva prispevajo Balkan Boys in S tabo je izi prinašajo Vlado Kreslin, Teo Colori in Momento Cigano. Na tujem delu pa se za skladbo leta borijo Rytmus in Jan Bendig s skladbo Romalandia, zasedba Kal z Astar Ando Drom, Sabor de Grácia s skladbo Bella Ciao in Roma Soul s skladbo A man after midnight.


01.01.2024

Naše poti - Veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija ob Svetovnem dnevu Romov leta 2013

Naše poti – Veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija ob Svetovnem dnevu Romov leta 2013. V tokratnih Naših poteh se bomo odpravili za dobrih deset let v preteklost, na veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala romskega avtorja in glasbenika Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija in gosti, ki se je odvil aprila 2013 ob Svetovnem dnevu Romov v ljubljanskem Cankarjevem domu. Predstavili bomo izbor skladb z njega, v prvi vrsti tistih, v katerih se je Brizani z aranžerji lotil korenitejše jazzovske in artrockovske fuzije..


25.12.2023

Še ne 12 letni Dario Baranja je zbolel za Ewingovim sarkomom, kostnim rakom

Dario Baranja iz Zenkovcev je zbolel za Ewingovim sarkomom. Zdravljenje te hude bolezni je zelo drago, Dario bo na zdravljenje moral tudi v tujino. Romski družini Baranja lahko s humanitarnim prispevkom pomagate tudi vi. V prazničnem decembru smo bili na delavnici peke piškotov, Dedek Mraz pa je že obiskal otroke v vrtcu Romano na Pušči. Čas bo še za rubriko romskega jezika.


18.12.2023

Nad brezposelnost Romov v Posavju z različnimi programi in pristopi

Odpravljamo se v občino Brežice, kjer smo preverili, kako se tam spoprijemajo z izzivom zaposlovanja Romov. Da bi zaposlili čim več pripadnikov romske skupnosti, različne ustanove ponujajo in izvajajo več programov. Ustavili se bomo še v občini Ribnica, kjer se še vedno spopadajo z urejanjem nezakonitih romskih naselij. Prinašamo še iztočnice okrogle mize ob 75. obletnici deklaracije za človekove pravice.


11.12.2023

Na Pušči odprli Hišo sobivanja in znanja

O pomenu, izzivih in pristopih vključevanja romskih otrok v predšolske programe so govorili na nacionalni konferenci ob 10. obletnici delovanja mreže REYN (Romani early years network) Slovenija, ki je tudi del mednarodne mreže. Na Pušči so odprli in predstavili Hišo sobivanja in znanja, ki je namenjena posredovanju informacij, hkrati pa ohranja in prenaša 110-letno zgodovino romskega naselja. Udeležili smo se še delavnice, na kateri so Rominje ustvarjale adventne vence.


04.12.2023

Prva romska liga pikada v Sloveniji

Na Goričkem je zaživela prva romska liga pikada, v katero je vključenih šest ekip iz več romskih naselij. Prejšnjo soboto je bil prvi rangturnir v pikadu. Odpravili smo se tudi na osnovno šolo IV. v Murski Soboti, ki zaposluje šest strokovnih delavcev, pripadnikov romske skupnosti. Prvi ponedeljek v decembru prinaša še izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu se za glasove potegujejo Mišo Kontrec in Čirikli s skladbo Dal ti bom ime ter zasedba Romano Glauso s Sašo Debeljak in skladbo Shoha. V tujem delu pa vam tokrat ponujamo na izbiro skladbi A man after midnight zasedbe Roma Soul in Le Soir, prispevek Tchavola Schmitta.


27.11.2023

Kako se soočimo z žalovanjem in izgubo?

V zadnji novembrski oddajo bomo govorili o žalovanju in izgubi. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki poteka skozi več faz in navadno vodi do sprejemanja izgube. V teku je mednarodni projekt osmih držav, ki bo med drugim naslovil fizično in dušeno zdravje pripadnikov romske skupnosti. Zasedba Romano Glauso predstavlja nov video izdelek za skladbo Šoha, ki ji bomo premierno tudi prisluhnili. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki prinaša rezultate nacionalne analize o ohranjanju romskega jezika.


20.11.2023

Rome v Sloveniji obiskali tuji delegati in predstavniki različnih manjšin

Romski akademski klub je organiziral petdnevno srečanje ter obisk delegatov ter predstavnikov romske skupnosti na Slovaškem, predstavnic judovske manjšine in iraške skupnosti na Švedskem ter predstavnika srbske manjšine na Hrvaškem. Hiša vzhajajočega sonca iz Murske Sobote pa je v začetku novembra izvedla devetdnevno mladinsko izmenjavo z naslovom »Me Som Rom in Diversity«, ki je združila dvajset mladih iz več evropskih držav. Kočevje je obiskal še motivacijski govorec iz ZDA, Jabari Smith, ki je v sklopu štiritedenskega usposabljanja delal s strokovnimi delavci, ki se vsakodnevno ukvarjajo z romsko skupnostjo.


13.11.2023

Romski nogometni klubi na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo v športu

Dodatna nenamenska sredstva za urejanje razmer v romskih naseljih občine porabljajo različno. Tokrat preverjamo, kako bo 365 tisoč evrov za več kot 1000 Romov porabila murskosoboška občina. Romska društva na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo romskih nogometnih klubov pri vključevanju v lokalno nogometno ligo. Tetovaže so kot modna muha zelo priljubljene tudi v romski skupnosti, zato prinašamo odgovore na vprašanja, kdo in kdaj naj se za tetovažo odloči ter kako varna je tetovaža.


06.11.2023

Ob svetovnem dnevu romskega jezika

Ob svetovnem dnevu romskega jezika 5. novembra smo nekaj sogovornikov povprašali po njihovi najljubši besedi v romščini. Prinašamo še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Udeležili smo se kulturnega srečanja romskih otrok, kjer so se v znanju iz romskega jezika in kulture pomerili učenci nekaterih pomurskih osnovnih šol. Prvi ponedeljek v mesecu novembru prinaša še izbor za skladbi prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat s skladbo Pelaj me domov in zasedba Tea Collorija in Momento Cigano s skladbo Smiling Eternity. Na tujem delu pa vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Astar ando droma zasedbe Kal in Šeleromengro Júlie Kozáková z zasedbo Manuša.


30.10.2023

Še ena Rominja z višjo izobrazbo

Eugenija Orban iz Dobrovnika se je pri svojih 23 letih nedolgo tega pridružila peščici Romov z višjo izobrazbo. Eugenijo smo ujeli po njenem napornem delovniku, saj je takoj po tem, ko je diplomirala, nastopila tudi prvo zaposlitev. Opravlja delo strokovne delavke pri Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer vsakodnevno obiskuje nekatera romska naselja, ponuja dodatno učno pomoč učencem in izvaja druge prostočasne dejavnosti. Obiskali smo še kulturno prireditev v Murski Soboti, kjer so skušali obuditi romske folklorne skupine. Čas bo tudi za rubriko romskega jezika, v kateri tokrat prinašamo odgovore o izvoru romščine.


23.10.2023

Novi izobraževalni programi za Rome v Kočevju

Vladni urad za narodnosti se je mudil na obisku v Ribnici in Kočevju, kjer si je v spremstvu nekaterih predstavnikov Romov ogledal tudi tamkajšnja romska naselja. Obiskali smo še občino Kuzma in preverili s kakšnimi izzivi se srečuje občina pri reševanju romskega vprašanja. Pogovarjali smo se s prekmurskim glasbenikom Sandijem Horvatom, ki skozi glasbo obuja stare ljudske prekmurske pesmi.


16.10.2023

V občini Škocjan razmere Romov urejajo z občinsko komisijo za reševanje romske problematike

Pojav zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti bo na naslavljalo nadaljevanje projekta vladnega urada za narodnosti Siforoma 6. Udeležili smo namreč prvega delovnega sestanka delovne skupine. Odbor DZ za delo je 4. oktobra med tremi predlogi sprememb zakonov, ki jih je vložila skupina 11 županov skupaj z več kot 5000 podpisi volivcev in s katerimi bi reševali problematiko otrok iz težavnih socialnih okolij, podprl le predlog novele zakona o urejanju trga dela. Odpravili smo se v občino Škôcjan, prinašamo pa še sporočilo evropske poslanke, Rominje z Madžarske, Livie Jaroka.


02.10.2023

Romska otroška mini olimpijada v Murski Soboti združila skoraj 80 otrok

V Ljubljano se je po dolgih letih, skoraj desetletjih vrnila ena najbolj priljubljenih romskih zasedb novega tisočletja, romunski romski pihalni orkester Fanfare Ciocărlia. Za vas smo ujeli utrip koncerta v Kinu Šiška. Udeležili smo se še romske otroške mini olimpijade, ki jo je v Murski Soboti pripravila Romska športna zveza Slovenije. Čas bo tudi za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta skladbi Istriano Duro Tea Collorija v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija in skladba Magija, ki jo prispeva zasedba Gugutke. V tujem delu pa za glasove tekmujeta Georgi Bureto in Stefcho s skladbo Stupkata na bureto in Chico & The Gypsies s skladbo Lucia.


25.09.2023

O Romih, ki so del LGBT+ skupnosti na prvi tovrstni konferenci pri nas

Romski akademski klub s prvo konferenco o Romih, ki so del LGBT+ skupnosti, naslavlja manjšino znotraj manjšine in tako orje ledino v slovenskem prostoru. Gre za temo, ki do sedaj še ni našla mesta za diskurz. Odpravili se bomo še na Gradiščansko, kjer smo obiskali nekaj romskih organizacij, prinašamo pa še izsledke mednarodne romske konference v Radencih, na kateri so se zbrali nekateri predstavniki Romov in predstavniki vladnih institucij, ki pokrivajo romsko tematiko iz več evropskih držav.


18.09.2023

Rome bodo zaradii širjenja industrijske cone v Ribnici morali preseliti

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je minuli torek več ur razpravljal o položaju romske skupnosti. V 30 letih se razmere niso izboljšale, ampak še poslabšale. V Naših poteh prinašamo poročilo s torkove razprave. Svoje poročilo o romski skupnosti je v petek predstavil tudi Varuh človekovih pravic. V občini Ribnica pa bodo zaradi širjenja industrijske cone Lepovče morali preseliti tamkajšnje Rome, a romska skupnost temu nasprotuje.


11.09.2023

Občina Puconci za Rome letos namenja 270 tisoč evrov

Dodatna finančna sredstva za občine, ki jih je 20 občinam, v katerih živi romska skupnost, namenil vladni urad za narodnosti, bodo namenjena in porabljena različno. Tokrat preverjamo, kako bodo 270 tisoč evrov sredstev za Rome porabili v občini Puconci. Romsko društvo Romano veseli pa se je lotilo zanimivega mednarodnega projekta – kako ustvariti in ohraniti romsko glasbo.


Stran 2 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov