Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

11.05.2015


V naselju Loke v Leskovcu pri Krškem, že okoli 70 let živi manjša romska skupnost. Naselje leži na zemljišču, ki je pred 7 leti prešlo v zasebno last in kjer lastnik načrtuje gradnjo stanovanjskega naselja. V naselju, ki ni legalno pa v 8 zidanih hišah živi 42 Romov. Romski svetnik v Krškem in prebivalec naselja Loke, Moran Jurkovič, je v naselje povabil predstavnike države, občine in nevladnih organizacij, saj je pred prebivalci naselja negotova prihodnost.

»Najmanj 6 let opozarjamo na neurejen status našega naselja. Naši predniki so se na to območje naselili po 2. Svetovni vojni. To je bila velika hosta in oni so tukaj delali, sekali drevje in posajali borovce. Za to niso bili plačani in te zemlje si niso prilastili. Za to zemljo so naši predniki in dedi delali. V zameno, da so pogozdovali hosto, jim jo je dalo gozdno gospodarstvo. Dokumenti o tem so mogoče pred leti bili, starši se o tem niso pozanimali, ker uradno sploh niso vedeli kaj je to dokument. Oni so jim pač dali to zemljo, rekli tukaj lahko mirno živite, celo so jim postavili eno leseno barako na tej zemlji.«

Po 60 letih življenja na tem območju jim po obstoječem predlogu OPPN-ja grozi selitev. Občina se za nakup zemljišča pred leti ni odločila, saj naselja Loke kot takega pred  ni opredelila. To zemljišče je zazidljivo že 30 let, zakaj se s sprejetjem OPPN-ja zdaj kar naenkrat mudi? Kot je povedala podžupanja občine Krško, Ana Somrak, je postopek za sprejem OPPN-ja začel lastnik.

»Ker je to občinski podrobni prostorski načrt, ga vodi občina. Nobena zakonodaja tega ne prepoveduje oziroma ne obravnava drugače. Občina Krško pa nima romskega naselja Loke opredeljenega. Občinski svet se je pred 12 leti, ker smo začeli reševati romsko problematiko, opredelil glede števila Romov in kaj za to potrebujemo. Takrat smo ugotavljali, da potrebujemo legalizacijo romskega naselja Kerinov grm.«

Začudenje nad občinskimi postopki je izrazil tudi predsednik krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in občinski svetnik, Jože Olovec.

»Občina takega postopka ne bi smela dovoliti. Zakaj najprej OPPN, zakaj se najprej ne zmenijo z ljudi, ki tukaj živijo? Krajevna skupnost ne želi biti razsodnik, kaj je prav in kaj ne. Najprej so krajani in ko se zmenijo s krajani, potem lahko gremo naprej na OPPN.«

Lastnik zemljišča, podjetje SI Investicije in v njegovem imenu Iztok Starc, pred mikrofon ni želel, je pa v telefonskem pogovoru zatrdil, da je s prebivalci naselja zadeve želel urediti že pred leti in da s strani Romov za to, ni bilo interesa.

Jaz sem šel do lastnika, se pogovarjat z njim. Rekel je, ok najdite si kak objekt, pa bomo mi to kupli. Jaz sem hišo najdu, sami vemo da hiše so naprodaj. Problem je v tem, da je to samo blefiranje. V enem letu ni mogel kupit hiše, ki je vredna 30.000 €?!  Jaz kot neizkušen človek bi jo. On kot izkušen pravnik pa je ni mogel v enem letu. Mislim da je to samo zavlačevanje, da je pridobil vso dokumentacijo in to ni prav.« Moran Jurkovič, predstavnik Romov v krškem občinskem svetu in prebivalec naselja Loke.

Organizacija Amnesty International Slovenije meni da je javna razgrnitev OPPN, priložnost da se uredi pravni položaj naselja. Kot pravi Blaže Kovač, ali na tej lokaciji ali kjerkoli drugje, pri čemer ga mora spremljati konkreten načrt za vsak objekt posebej, s terminskim in finančnim načrtom, kaj se bo zgodilo.

»To je dober začetek tega izziva, ki se je odlagal dolga desetletja.«                                                                       

Nestrinjanje z občinskimi postopki je izrazilo nekaj občinskih svetnikov, podporo prebivalcem Lok so izrazile tudi vse pomembnejše romske organizacije. Občinska svetnica ZL, Olivera Mirkovič  pravi da lastnik zemljišča izhaja iz tega območja in je zato vedel, da z zemljiščem kupuje tudi romska prebivališča.

»Zato se mi zdi pomembno, da ne damo prednost kapitalu, ampak ljudem. OPPN se takšen kot je, ne morem sprejet oz. ga v občinskem svetu ne smemo potrdit.«                                                  

Občinski svetnik SD, Silvo Krošelj meni, da so ljudje oziroma Romi, ki na tem zemljišču živijo že 60 let, to zemljišče priposestvovali.

»Kot občinski svetnik nimam nič proti da se OPPN spremeni in se ob urbanistični ureditvi, ki jo OPPN trenutno ima, dodajo še ti objekti oziroma naselje in zadevo enostavno potrdimo.«

Predlagan podroben prostorski načrt, bo vsaj po slišanem težko sprejet. Pred sprejetjem bo potrebno urediti status naselja in ljudi, ki tam živijo. Vlogo mediatorja v pogovorih med lastnikom zemljišč in Romi v Lokah, bo zato prevzela Občina Krško.

»Tukaj si želimo ostati,« pravijo prebivalci Lok. Želimo si, da je dejanski cilj vpletenih, ureditev bivanjskega vprašanja Romov iz Lok in da le ti niso in ne bodo le sredstvo za obračunavanje.

 

Seksi malica je tedenski dogodek, ki ga poslovno središče Aurora Coworking pripravlja za prekmursko skupnost. Organizatorji dogodka so tokrat na jedilnik prvič postavili romske jedi. S  predsednico Sveta Romske skupnosti, Janjo Rošer smo poiskali odgovore na aktualna vprašanja, ki se dotikajo romske skupnosti. Obiskali smo kulturni dogodek ob prazniku pomladi v romskem naselju Kamenci.


Naše poti

854 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

11.05.2015


V naselju Loke v Leskovcu pri Krškem, že okoli 70 let živi manjša romska skupnost. Naselje leži na zemljišču, ki je pred 7 leti prešlo v zasebno last in kjer lastnik načrtuje gradnjo stanovanjskega naselja. V naselju, ki ni legalno pa v 8 zidanih hišah živi 42 Romov. Romski svetnik v Krškem in prebivalec naselja Loke, Moran Jurkovič, je v naselje povabil predstavnike države, občine in nevladnih organizacij, saj je pred prebivalci naselja negotova prihodnost.

»Najmanj 6 let opozarjamo na neurejen status našega naselja. Naši predniki so se na to območje naselili po 2. Svetovni vojni. To je bila velika hosta in oni so tukaj delali, sekali drevje in posajali borovce. Za to niso bili plačani in te zemlje si niso prilastili. Za to zemljo so naši predniki in dedi delali. V zameno, da so pogozdovali hosto, jim jo je dalo gozdno gospodarstvo. Dokumenti o tem so mogoče pred leti bili, starši se o tem niso pozanimali, ker uradno sploh niso vedeli kaj je to dokument. Oni so jim pač dali to zemljo, rekli tukaj lahko mirno živite, celo so jim postavili eno leseno barako na tej zemlji.«

Po 60 letih življenja na tem območju jim po obstoječem predlogu OPPN-ja grozi selitev. Občina se za nakup zemljišča pred leti ni odločila, saj naselja Loke kot takega pred  ni opredelila. To zemljišče je zazidljivo že 30 let, zakaj se s sprejetjem OPPN-ja zdaj kar naenkrat mudi? Kot je povedala podžupanja občine Krško, Ana Somrak, je postopek za sprejem OPPN-ja začel lastnik.

»Ker je to občinski podrobni prostorski načrt, ga vodi občina. Nobena zakonodaja tega ne prepoveduje oziroma ne obravnava drugače. Občina Krško pa nima romskega naselja Loke opredeljenega. Občinski svet se je pred 12 leti, ker smo začeli reševati romsko problematiko, opredelil glede števila Romov in kaj za to potrebujemo. Takrat smo ugotavljali, da potrebujemo legalizacijo romskega naselja Kerinov grm.«

Začudenje nad občinskimi postopki je izrazil tudi predsednik krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in občinski svetnik, Jože Olovec.

»Občina takega postopka ne bi smela dovoliti. Zakaj najprej OPPN, zakaj se najprej ne zmenijo z ljudi, ki tukaj živijo? Krajevna skupnost ne želi biti razsodnik, kaj je prav in kaj ne. Najprej so krajani in ko se zmenijo s krajani, potem lahko gremo naprej na OPPN.«

Lastnik zemljišča, podjetje SI Investicije in v njegovem imenu Iztok Starc, pred mikrofon ni želel, je pa v telefonskem pogovoru zatrdil, da je s prebivalci naselja zadeve želel urediti že pred leti in da s strani Romov za to, ni bilo interesa.

Jaz sem šel do lastnika, se pogovarjat z njim. Rekel je, ok najdite si kak objekt, pa bomo mi to kupli. Jaz sem hišo najdu, sami vemo da hiše so naprodaj. Problem je v tem, da je to samo blefiranje. V enem letu ni mogel kupit hiše, ki je vredna 30.000 €?!  Jaz kot neizkušen človek bi jo. On kot izkušen pravnik pa je ni mogel v enem letu. Mislim da je to samo zavlačevanje, da je pridobil vso dokumentacijo in to ni prav.« Moran Jurkovič, predstavnik Romov v krškem občinskem svetu in prebivalec naselja Loke.

Organizacija Amnesty International Slovenije meni da je javna razgrnitev OPPN, priložnost da se uredi pravni položaj naselja. Kot pravi Blaže Kovač, ali na tej lokaciji ali kjerkoli drugje, pri čemer ga mora spremljati konkreten načrt za vsak objekt posebej, s terminskim in finančnim načrtom, kaj se bo zgodilo.

»To je dober začetek tega izziva, ki se je odlagal dolga desetletja.«                                                                       

Nestrinjanje z občinskimi postopki je izrazilo nekaj občinskih svetnikov, podporo prebivalcem Lok so izrazile tudi vse pomembnejše romske organizacije. Občinska svetnica ZL, Olivera Mirkovič  pravi da lastnik zemljišča izhaja iz tega območja in je zato vedel, da z zemljiščem kupuje tudi romska prebivališča.

»Zato se mi zdi pomembno, da ne damo prednost kapitalu, ampak ljudem. OPPN se takšen kot je, ne morem sprejet oz. ga v občinskem svetu ne smemo potrdit.«                                                  

Občinski svetnik SD, Silvo Krošelj meni, da so ljudje oziroma Romi, ki na tem zemljišču živijo že 60 let, to zemljišče priposestvovali.

»Kot občinski svetnik nimam nič proti da se OPPN spremeni in se ob urbanistični ureditvi, ki jo OPPN trenutno ima, dodajo še ti objekti oziroma naselje in zadevo enostavno potrdimo.«

Predlagan podroben prostorski načrt, bo vsaj po slišanem težko sprejet. Pred sprejetjem bo potrebno urediti status naselja in ljudi, ki tam živijo. Vlogo mediatorja v pogovorih med lastnikom zemljišč in Romi v Lokah, bo zato prevzela Občina Krško.

»Tukaj si želimo ostati,« pravijo prebivalci Lok. Želimo si, da je dejanski cilj vpletenih, ureditev bivanjskega vprašanja Romov iz Lok in da le ti niso in ne bodo le sredstvo za obračunavanje.

 

Seksi malica je tedenski dogodek, ki ga poslovno središče Aurora Coworking pripravlja za prekmursko skupnost. Organizatorji dogodka so tokrat na jedilnik prvič postavili romske jedi. S  predsednico Sveta Romske skupnosti, Janjo Rošer smo poiskali odgovore na aktualna vprašanja, ki se dotikajo romske skupnosti. Obiskali smo kulturni dogodek ob prazniku pomladi v romskem naselju Kamenci.


16.10.2023

V občini Škocjan razmere Romov urejajo z občinsko komisijo za reševanje romske problematike

Pojav zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti bo na naslavljalo nadaljevanje projekta vladnega urada za narodnosti Siforoma 6. Udeležili smo namreč prvega delovnega sestanka delovne skupine. Odbor DZ za delo je 4. oktobra med tremi predlogi sprememb zakonov, ki jih je vložila skupina 11 županov skupaj z več kot 5000 podpisi volivcev in s katerimi bi reševali problematiko otrok iz težavnih socialnih okolij, podprl le predlog novele zakona o urejanju trga dela. Odpravili smo se v občino Škôcjan, prinašamo pa še sporočilo evropske poslanke, Rominje z Madžarske, Livie Jaroka.


02.10.2023

Romska otroška mini olimpijada v Murski Soboti združila skoraj 80 otrok

V Ljubljano se je po dolgih letih, skoraj desetletjih vrnila ena najbolj priljubljenih romskih zasedb novega tisočletja, romunski romski pihalni orkester Fanfare Ciocărlia. Za vas smo ujeli utrip koncerta v Kinu Šiška. Udeležili smo se še romske otroške mini olimpijade, ki jo je v Murski Soboti pripravila Romska športna zveza Slovenije. Čas bo tudi za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta skladbi Istriano Duro Tea Collorija v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija in skladba Magija, ki jo prispeva zasedba Gugutke. V tujem delu pa za glasove tekmujeta Georgi Bureto in Stefcho s skladbo Stupkata na bureto in Chico & The Gypsies s skladbo Lucia.


25.09.2023

O Romih, ki so del LGBT+ skupnosti na prvi tovrstni konferenci pri nas

Romski akademski klub s prvo konferenco o Romih, ki so del LGBT+ skupnosti, naslavlja manjšino znotraj manjšine in tako orje ledino v slovenskem prostoru. Gre za temo, ki do sedaj še ni našla mesta za diskurz. Odpravili se bomo še na Gradiščansko, kjer smo obiskali nekaj romskih organizacij, prinašamo pa še izsledke mednarodne romske konference v Radencih, na kateri so se zbrali nekateri predstavniki Romov in predstavniki vladnih institucij, ki pokrivajo romsko tematiko iz več evropskih držav.


18.09.2023

Rome bodo zaradii širjenja industrijske cone v Ribnici morali preseliti

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je minuli torek več ur razpravljal o položaju romske skupnosti. V 30 letih se razmere niso izboljšale, ampak še poslabšale. V Naših poteh prinašamo poročilo s torkove razprave. Svoje poročilo o romski skupnosti je v petek predstavil tudi Varuh človekovih pravic. V občini Ribnica pa bodo zaradi širjenja industrijske cone Lepovče morali preseliti tamkajšnje Rome, a romska skupnost temu nasprotuje.


11.09.2023

Občina Puconci za Rome letos namenja 270 tisoč evrov

Dodatna finančna sredstva za občine, ki jih je 20 občinam, v katerih živi romska skupnost, namenil vladni urad za narodnosti, bodo namenjena in porabljena različno. Tokrat preverjamo, kako bodo 270 tisoč evrov sredstev za Rome porabili v občini Puconci. Romsko društvo Romano veseli pa se je lotilo zanimivega mednarodnega projekta – kako ustvariti in ohraniti romsko glasbo.


04.09.2023

Varuhovi kotički sedaj tudi na Dolenjskem

Varuh človekovih pravic se je ob odprtju Varuhovih kotičkov na Dolenjskem, seznanil z izzivi romske skupnosti v tem delu Slovenije. Novomeški župan mu je predstavil paket zakonov za urejanje razmer otrok in mladine iz težavnih socialnih okolij, kar vključuje tudi Rome. Čas bo še za izbor najboljših skladb poletnih mesecev julija in avgusta. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladba Svet se segreva zasedbe Balkan Boys in priredba skladbe 1000 let v izvedbi Miša Kontreca. Na tujem delu pa se bosta tokrat pomerili Jan Bending in Rytmus s skladbo Romalandia in Israel Fernández s skladbo Despierta.


28.08.2023

Kakšna usoda čaka večnamenske romske centre po 1. septembru?

Čez nekaj dni se konča projekt večnamenskih romskih centrov. Preverjamo, kaj se bo z učno pomočjo v sedmih romskih naseljih zgodilo po 1. septembru in kako, če se bo delo v naseljih sploh nadaljevalo. Prinašamo utrinke Bogračfesta v Lendavi, v kateri so se za lovoriko najboljšega bograča potegovala tudi romska društva. V anketi so nam dijaki zaupali, kako se pripravljajo na novo šolsko leto, v rubriki romskega jezika pa tokrat o dnevu nepismenosti.


21.08.2023

Poletni dan na Pušči

Odpravljamo se v edino romsko krajevno skupnost pri nas, na Puščo, kjer se je odvil edinstven dogodek, ki je združil šport, izobraževanje, kreativnost in dobro druženje v idiličnem okolju naselja. Tam bo vrata odprla tudi Vas sožitja. Ustavili se bomo še romskem Art Camp-u, prinašamo pa še spodbudno zgodbo dijaka Tima Tudije iz Križevske vasi pri Črnomlju.


14.08.2023

"Eksimir je žarek upanja za celo naselje Brezje-Žabjak".

Kljub temu, da so se šolske počitnice že prevesile v zadnjo četrtino, so poletni tabori še vedno v polnem zamahu. Tokrat prinašamo utrinke in vtise otrok s tabora v Murski Soboti, kjer so med drugim spoznaval različne poklice. Pogovarjali smo se še s predsednico društva Amaro Drom, Sanjo Bogičević, ki tudi kot romska pomočnica opozarja na porast diskriminacije. Prinašamo še spodbudno zgodbo dijaka iz naselja Brezje-Žabjak, ki kot prioriteto v svojem življenju postavlja izobrazbo.


07.08.2023

Romi Puščo sami obvarovali pred poplavo

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


31.07.2023

Naše poti: Ferus Mustafov: Berlin, 30. julija 1994

Naše poti: Ferus Mustafov: Berlin, 30. julija 1994. Poletni koncert Naših poti. Koncert pokojnega romskega virtuoza s skupino na festivalu Heimatklänge v Berlinu. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/07/26/ferus-mustafov-berlin-30-julij-1994/


24.07.2023

Medvrstniško nasilje je sodoben izziv

V zadnjem času se srečujemo s porastom medvrstniškega nasilja, zato je dobro, da ga znamo prepoznati in še pomembneje v teh primerih pravilno ukrepati. Enako je tudi z drugimi vrstami nasilja. V tokratni oddaji smo pred mikrofon povabili strokovnjake, ki delujejo na področju zaznave in reševanja več vrst nasilja.


17.07.2023

Damir Mazrek

Reden gost Naših poti, vsaj z glasbo, je mariborski tolkalec Damir Mazrek. Svojih romskih korenin ne skriva, ampak jih raziskuje in vključuje v svoje glasbeno ustvarjanje. Človek z več talenti in večinstrumentalist se je že v najstniških letih zapisal tolkalom.. V oddaji bomo pobliže spoznali glasbenega ustvarjalca, ki je svoje znanje krepil in nadgrajeval v številnih državah po svetu.


10.07.2023

Čas poletnih taborov je tu

Čas šolskih počitnic prinaša aktivnosti za prostočasno preživljanje časa. To je tudi čas poletnih taborov in mi smo se v minulem tednu mudili na taboru v romskem naselju Dolga vas. Romsko naselje Kamenci je obiskal pedagog Andrej Bremec, ki je bil nad vaščani navdušen. Pogovarjali smo se še z Andrejo Zalokar, ki že vrsto dela z romskimi otroki v različnih naseljih.


03.07.2023

Kako lahko ohranimo romsko kulturo?

Felinološko društvo Maribor je za otroke izdalo brezplačno poučno pobarvanko o pomenu primerne skrbi za mačje prijatelje, ki je bila prevedena tudi v romski jezik. Pobarvanko so predstavili otrokom v vrtcu na Pušči. Ne samo romski jezik, ampak celotna romska kultura se je znašla na razpotju, za njeno ohranitev pa bodo potrebni novi pristopi. Kako ohraniti romsko kulturo v sodobnem svetu so med drugim razpravljali na konferenci v Murski Soboti. Čas bo še za izbor najboljših skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladba Laganini v izvedbi Vlada Kreslina in Momento cigano ter skladba Namesto koga roža cveti, ki jo je skupaj s Pomurskim tamburaškim orkestrom izvedel Mišo Kontrec. Na tujem delu pa se bosta tokrat pomerila orkester Marka Markovič s skladbo Masjtorija in Israel Fernández z Diegom Del Moraom s skladbo Al tercer Mundo.


26.06.2023

Janez Doltar, v. d. direktorja urada RS za narodnosti

V studiu se nam bo pridružil v. d. direktorja vladnega urada za narodnosti Janez Doltar. Med drugim bomo govorili o peticiji zbiranja 5000 podpisov volivcev za vložitev svežnja sprememb petih zakonov, namenjenega reševanju romskih vprašanj v enajstih občinah na jugovzhodu države. S kakšnimi pristopi bi lahko vlada stopila na pot reševanja romskih vprašanj? Kateri so največji izzivi Romov v Sloveniji in kakšne načrte ima vlada za reševanje teh izzivov? Na vrsti bo tudi junijska rubrika romskega jezika, ki bo tokrat v ospredje postavila podedovano in izposojeno besedišče v romskem jeziku.


19.06.2023

15 let Romskega akademskega kluba

Nocoj se odpravljamo na Brdo pri Kranju, kjer so v sklopu nacionalne konference obeležili kar tri pomembne dogodke. Vladni urad za narodnosti je predstavil končne rezultate nacionalne platforme za Rome SiFoRoma 5, končal se je tudi nacionalni projekt Romobilizacije in pobude RomaSam, 15. let delovanja pa je obeležil Romski akademski klub.


12.06.2023

Mediji za manjšinske skupnosti v Sloveniji so izrednega pomena

Inštitut za narodnostna vprašanja je prejšnji teden pripravil okroglo mizo o pomenu medijev za manjšinske skupnosti v Sloveniji. V okviru Radiotelevizije Slovenija poleg romskih oddaj ustvarjajo še mediji za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter skupnosti iz nekdanje Jugoslavije. Kakšno vlogo imajo ti mediji pri širši prepoznavnosti manjšinskih skupnosti pri nas in povezovanju z večinskim prebivalstvom ter kako ti mediji nagovarjajo mlajše generacije v manjšinskih skupnostih? Odpravili se bomo še na bralne urice v vrtec Romano na Pušči.


05.06.2023

Možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj za Rome

Prinašamo novico o zamenjavi vodilnega mesta vladnega urada za narodnosti, ki v Sloveniji ureja položaj romske etnične skupnosti. Stanovanjska problematika romske skupnosti je eden večjih izzivov, ki jih skuša nasloviti tudi Stanovanjski sklad RS. Preverjamo kakšne so možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj in zagotavljanje bivalnih enot po programih sklada. Odpravili se bomo še v Maribor, na plesno pripovedno predstavo, ki je v ospredje postavila potovanje Romov s karavani. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Pandemo dua Harmelogic in Adeti Borikano, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Ferus Mustafov s skladbo Dikman in Taraf Syriana feat. Dan Armeanca s skladbo Me dukhap tuke.


29.05.2023

V Indiji odprli center za raziskovanje romske kulture

Pogovarjali smo se z veleposlanico Indije v Sloveniji, njeno ekscelenco, Namrato S. Kumar. Med drugim nam je zaupala, da so v Indiji odprli center, ki raziskuje romsko kulturo. Preverili smo tudi, kako poteka vključevanje učencev Romov na eni od osnovnih šol v Kočevju. Rubrika romskega jezika tokrat zaznamuje dan prijaznih besed.


Stran 3 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov