Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razvojno raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom, ki deluje v okviru pedagoškega inštituta v Ljubljani pripravlja mednarodno konferenco z naslovom Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti.
“Program se je v Sloveniji začel uvajati v letu 1995 v 7 slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. Danes se izvaja v več kot 40 vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Izobraževalne, svetovalne, založniške in druge dejavnosti v okviru programa, in izvajanje različnih razvojno-raziskovalnih projektov, je usmerjeno v zagotavljanje enakih možnosti za vse otroke v zgodnjem otroštvu in spreminjanje in zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v tem obdobju. Prizadevamo si za spodbujanje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, s poudarkom na najranljivejših skupinah otrok in njihovih staršev, kamor sodijo tudi romski otroci. Več kot 1000 strokovnih in vodstvenih delavcev je združenih v mrežo vrtcev in osnovnih šol. Temeljni poudarek metodologije Korak za korakom, je na otroka osredinjen pristop. Strokovne delavke, ki implementirajo program v prakso, delajo na ISSA pedagoških načelih kakovosti, v sklopu katerih dajejo poseben poudarek povezovanju oziroma sodelovanju z družinami in širšo lokalno skupnostjo.” Petra Zgonec, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Pomemben jubilej programa Korak za korakom, bodo konec novembra obeležili z mednarodno konferenco Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti. Namen konference je identifikacija in predstavitev ključnih premikov na področju zagotavljanja kakovosti in enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju od rojstva do 10. leta starosti v zadnjih 20-ih letih. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, ravnatelji, svetovalni delavci, raziskovalci, oblikovalci politik ali druga zainteresirana javnost, ki bi želeli na konferenci aktivno sodelovati s predstavitvijo prispevkov, morajo do 5.6.2015 izpolniti spletni obrazec za oddajo prispevka. Na konferenco bodo povabljeni tudi pomembni predstavniki romske skupnosti, ki bi lahko prispevali k nadaljnjemu razvoju mreže REYN. Več informacij glede projekta in konference, si lahko pogledate na spletni strani programa Korak za korakom (www.korakzakorakom.si).
“V vseh naših projektih, ki zadevajo romsko populacijo se osredotočamo na povezovanje z romsko in širšo lokalno skupnostjo. Tudi projekt Zagotavljanje dostopa do kakovostnih predšolskih programov romskim otrokom in njihovim staršem, ki trenutno poteka, daje velik poudarek dejavnostim, ki temeljijo na povezovanju ne samo z romsko skupnostjo, ampak tudi s širšo lokalno skupnostjo. V okviru konference bo potekala uradna otvoritev mreže REYN Slovenija, ki se zavzema za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok. Mrežo REYN Slovenija smo ustanovili že aprila 2013, mednarodna konferenca ob 20-letnici programa Korak za korakom, na kateri pričakujemo okoli 200 udeležencev je priložnost, da mreža pridobi na prepoznavnosti. Na konferenci bo prisoten idejni vodja mreže REYN, dr. Adrian Marsh. Eden od ključnih premikov na tem področju je, da je vključenost otrok v organizirano predšolsko vzgojo v zadnjih letih skoraj 80 %, medtem ko to za romske otroke ne moremo reči. Vključenost romskih otrok v kakovostne predšolske programe je še vedno zelo velik izziv. Večina romskih staršev se težko odloči vključiti svoje otroke v vrtec, predvsem zaradi strahu pred vzgojno-izobraževalno institucijo. Tega izziva se lotevamo tako, da v okviru projektov, ki so namenjeni romskih otrokom in njihovih staršem, v samih naseljih in vrtcih izvajamo delavnice, ki bodo pomembno prispevale k večji vključenosti romskih otrok v kakovostne predšolske programe.” Samanta Baranja, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar, je v sklopu delovnega obiska v Murski Soboti, obiskala tudi Zvezo Romov Slovenije in si ogledala prostore Romskega informativnega centra in Radia Romic. Z njo smo se pogovarjali tudi o projektih za Rome, ki jih vsako leto razpisuje ministrstvo. Ob letošnjem mednarodnem muzejskem dnevu, smo z najmlajšimi obiskali Evropski muzej Romske kulture in zgodovine. Sonja Horvat nam je o predstavila zaključke kongresa Mednarodnega katoliškega odbora za pastoralo Romov.
864 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Razvojno raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom, ki deluje v okviru pedagoškega inštituta v Ljubljani pripravlja mednarodno konferenco z naslovom Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti.
“Program se je v Sloveniji začel uvajati v letu 1995 v 7 slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. Danes se izvaja v več kot 40 vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Izobraževalne, svetovalne, založniške in druge dejavnosti v okviru programa, in izvajanje različnih razvojno-raziskovalnih projektov, je usmerjeno v zagotavljanje enakih možnosti za vse otroke v zgodnjem otroštvu in spreminjanje in zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v tem obdobju. Prizadevamo si za spodbujanje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, s poudarkom na najranljivejših skupinah otrok in njihovih staršev, kamor sodijo tudi romski otroci. Več kot 1000 strokovnih in vodstvenih delavcev je združenih v mrežo vrtcev in osnovnih šol. Temeljni poudarek metodologije Korak za korakom, je na otroka osredinjen pristop. Strokovne delavke, ki implementirajo program v prakso, delajo na ISSA pedagoških načelih kakovosti, v sklopu katerih dajejo poseben poudarek povezovanju oziroma sodelovanju z družinami in širšo lokalno skupnostjo.” Petra Zgonec, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Pomemben jubilej programa Korak za korakom, bodo konec novembra obeležili z mednarodno konferenco Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti. Namen konference je identifikacija in predstavitev ključnih premikov na področju zagotavljanja kakovosti in enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju od rojstva do 10. leta starosti v zadnjih 20-ih letih. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, ravnatelji, svetovalni delavci, raziskovalci, oblikovalci politik ali druga zainteresirana javnost, ki bi želeli na konferenci aktivno sodelovati s predstavitvijo prispevkov, morajo do 5.6.2015 izpolniti spletni obrazec za oddajo prispevka. Na konferenco bodo povabljeni tudi pomembni predstavniki romske skupnosti, ki bi lahko prispevali k nadaljnjemu razvoju mreže REYN. Več informacij glede projekta in konference, si lahko pogledate na spletni strani programa Korak za korakom (www.korakzakorakom.si).
“V vseh naših projektih, ki zadevajo romsko populacijo se osredotočamo na povezovanje z romsko in širšo lokalno skupnostjo. Tudi projekt Zagotavljanje dostopa do kakovostnih predšolskih programov romskim otrokom in njihovim staršem, ki trenutno poteka, daje velik poudarek dejavnostim, ki temeljijo na povezovanju ne samo z romsko skupnostjo, ampak tudi s širšo lokalno skupnostjo. V okviru konference bo potekala uradna otvoritev mreže REYN Slovenija, ki se zavzema za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok. Mrežo REYN Slovenija smo ustanovili že aprila 2013, mednarodna konferenca ob 20-letnici programa Korak za korakom, na kateri pričakujemo okoli 200 udeležencev je priložnost, da mreža pridobi na prepoznavnosti. Na konferenci bo prisoten idejni vodja mreže REYN, dr. Adrian Marsh. Eden od ključnih premikov na tem področju je, da je vključenost otrok v organizirano predšolsko vzgojo v zadnjih letih skoraj 80 %, medtem ko to za romske otroke ne moremo reči. Vključenost romskih otrok v kakovostne predšolske programe je še vedno zelo velik izziv. Večina romskih staršev se težko odloči vključiti svoje otroke v vrtec, predvsem zaradi strahu pred vzgojno-izobraževalno institucijo. Tega izziva se lotevamo tako, da v okviru projektov, ki so namenjeni romskih otrokom in njihovih staršem, v samih naseljih in vrtcih izvajamo delavnice, ki bodo pomembno prispevale k večji vključenosti romskih otrok v kakovostne predšolske programe.” Samanta Baranja, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar, je v sklopu delovnega obiska v Murski Soboti, obiskala tudi Zvezo Romov Slovenije in si ogledala prostore Romskega informativnega centra in Radia Romic. Z njo smo se pogovarjali tudi o projektih za Rome, ki jih vsako leto razpisuje ministrstvo. Ob letošnjem mednarodnem muzejskem dnevu, smo z najmlajšimi obiskali Evropski muzej Romske kulture in zgodovine. Sonja Horvat nam je o predstavila zaključke kongresa Mednarodnega katoliškega odbora za pastoralo Romov.
Dario Baranja iz Zenkovcev je zbolel za Ewingovim sarkomom. Zdravljenje te hude bolezni je zelo drago, Dario bo na zdravljenje moral tudi v tujino. Romski družini Baranja lahko s humanitarnim prispevkom pomagate tudi vi. V prazničnem decembru smo bili na delavnici peke piškotov, Dedek Mraz pa je že obiskal otroke v vrtcu Romano na Pušči. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
Odpravljamo se v občino Brežice, kjer smo preverili, kako se tam spoprijemajo z izzivom zaposlovanja Romov. Da bi zaposlili čim več pripadnikov romske skupnosti, različne ustanove ponujajo in izvajajo več programov. Ustavili se bomo še v občini Ribnica, kjer se še vedno spopadajo z urejanjem nezakonitih romskih naselij. Prinašamo še iztočnice okrogle mize ob 75. obletnici deklaracije za človekove pravice.
O pomenu, izzivih in pristopih vključevanja romskih otrok v predšolske programe so govorili na nacionalni konferenci ob 10. obletnici delovanja mreže REYN (Romani early years network) Slovenija, ki je tudi del mednarodne mreže. Na Pušči so odprli in predstavili Hišo sobivanja in znanja, ki je namenjena posredovanju informacij, hkrati pa ohranja in prenaša 110-letno zgodovino romskega naselja. Udeležili smo se še delavnice, na kateri so Rominje ustvarjale adventne vence.
Na Goričkem je zaživela prva romska liga pikada, v katero je vključenih šest ekip iz več romskih naselij. Prejšnjo soboto je bil prvi rangturnir v pikadu. Odpravili smo se tudi na osnovno šolo IV. v Murski Soboti, ki zaposluje šest strokovnih delavcev, pripadnikov romske skupnosti. Prvi ponedeljek v decembru prinaša še izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu se za glasove potegujejo Mišo Kontrec in Čirikli s skladbo Dal ti bom ime ter zasedba Romano Glauso s Sašo Debeljak in skladbo Shoha. V tujem delu pa vam tokrat ponujamo na izbiro skladbi A man after midnight zasedbe Roma Soul in Le Soir, prispevek Tchavola Schmitta.
V zadnji novembrski oddajo bomo govorili o žalovanju in izgubi. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki poteka skozi več faz in navadno vodi do sprejemanja izgube. V teku je mednarodni projekt osmih držav, ki bo med drugim naslovil fizično in dušeno zdravje pripadnikov romske skupnosti. Zasedba Romano Glauso predstavlja nov video izdelek za skladbo Šoha, ki ji bomo premierno tudi prisluhnili. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki prinaša rezultate nacionalne analize o ohranjanju romskega jezika.
Romski akademski klub je organiziral petdnevno srečanje ter obisk delegatov ter predstavnikov romske skupnosti na Slovaškem, predstavnic judovske manjšine in iraške skupnosti na Švedskem ter predstavnika srbske manjšine na Hrvaškem. Hiša vzhajajočega sonca iz Murske Sobote pa je v začetku novembra izvedla devetdnevno mladinsko izmenjavo z naslovom »Me Som Rom in Diversity«, ki je združila dvajset mladih iz več evropskih držav. Kočevje je obiskal še motivacijski govorec iz ZDA, Jabari Smith, ki je v sklopu štiritedenskega usposabljanja delal s strokovnimi delavci, ki se vsakodnevno ukvarjajo z romsko skupnostjo.
Dodatna nenamenska sredstva za urejanje razmer v romskih naseljih občine porabljajo različno. Tokrat preverjamo, kako bo 365 tisoč evrov za več kot 1000 Romov porabila murskosoboška občina. Romska društva na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo romskih nogometnih klubov pri vključevanju v lokalno nogometno ligo. Tetovaže so kot modna muha zelo priljubljene tudi v romski skupnosti, zato prinašamo odgovore na vprašanja, kdo in kdaj naj se za tetovažo odloči ter kako varna je tetovaža.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika 5. novembra smo nekaj sogovornikov povprašali po njihovi najljubši besedi v romščini. Prinašamo še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Udeležili smo se kulturnega srečanja romskih otrok, kjer so se v znanju iz romskega jezika in kulture pomerili učenci nekaterih pomurskih osnovnih šol. Prvi ponedeljek v mesecu novembru prinaša še izbor za skladbi prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat s skladbo Pelaj me domov in zasedba Tea Collorija in Momento Cigano s skladbo Smiling Eternity. Na tujem delu pa vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Astar ando droma zasedbe Kal in Šeleromengro Júlie Kozáková z zasedbo Manuša.
Eugenija Orban iz Dobrovnika se je pri svojih 23 letih nedolgo tega pridružila peščici Romov z višjo izobrazbo. Eugenijo smo ujeli po njenem napornem delovniku, saj je takoj po tem, ko je diplomirala, nastopila tudi prvo zaposlitev. Opravlja delo strokovne delavke pri Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer vsakodnevno obiskuje nekatera romska naselja, ponuja dodatno učno pomoč učencem in izvaja druge prostočasne dejavnosti. Obiskali smo še kulturno prireditev v Murski Soboti, kjer so skušali obuditi romske folklorne skupine. Čas bo tudi za rubriko romskega jezika, v kateri tokrat prinašamo odgovore o izvoru romščine.
Vladni urad za narodnosti se je mudil na obisku v Ribnici in Kočevju, kjer si je v spremstvu nekaterih predstavnikov Romov ogledal tudi tamkajšnja romska naselja. Obiskali smo še občino Kuzma in preverili s kakšnimi izzivi se srečuje občina pri reševanju romskega vprašanja. Pogovarjali smo se s prekmurskim glasbenikom Sandijem Horvatom, ki skozi glasbo obuja stare ljudske prekmurske pesmi.
Pojav zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti bo na naslavljalo nadaljevanje projekta vladnega urada za narodnosti Siforoma 6. Udeležili smo namreč prvega delovnega sestanka delovne skupine. Odbor DZ za delo je 4. oktobra med tremi predlogi sprememb zakonov, ki jih je vložila skupina 11 županov skupaj z več kot 5000 podpisi volivcev in s katerimi bi reševali problematiko otrok iz težavnih socialnih okolij, podprl le predlog novele zakona o urejanju trga dela. Odpravili smo se v občino Škôcjan, prinašamo pa še sporočilo evropske poslanke, Rominje z Madžarske, Livie Jaroka.
V Ljubljano se je po dolgih letih, skoraj desetletjih vrnila ena najbolj priljubljenih romskih zasedb novega tisočletja, romunski romski pihalni orkester Fanfare Ciocărlia. Za vas smo ujeli utrip koncerta v Kinu Šiška. Udeležili smo se še romske otroške mini olimpijade, ki jo je v Murski Soboti pripravila Romska športna zveza Slovenije. Čas bo tudi za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta skladbi Istriano Duro Tea Collorija v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija in skladba Magija, ki jo prispeva zasedba Gugutke. V tujem delu pa za glasove tekmujeta Georgi Bureto in Stefcho s skladbo Stupkata na bureto in Chico & The Gypsies s skladbo Lucia.
Romski akademski klub s prvo konferenco o Romih, ki so del LGBT+ skupnosti, naslavlja manjšino znotraj manjšine in tako orje ledino v slovenskem prostoru. Gre za temo, ki do sedaj še ni našla mesta za diskurz. Odpravili se bomo še na Gradiščansko, kjer smo obiskali nekaj romskih organizacij, prinašamo pa še izsledke mednarodne romske konference v Radencih, na kateri so se zbrali nekateri predstavniki Romov in predstavniki vladnih institucij, ki pokrivajo romsko tematiko iz več evropskih držav.
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je minuli torek več ur razpravljal o položaju romske skupnosti. V 30 letih se razmere niso izboljšale, ampak še poslabšale. V Naših poteh prinašamo poročilo s torkove razprave. Svoje poročilo o romski skupnosti je v petek predstavil tudi Varuh človekovih pravic. V občini Ribnica pa bodo zaradi širjenja industrijske cone Lepovče morali preseliti tamkajšnje Rome, a romska skupnost temu nasprotuje.
Dodatna finančna sredstva za občine, ki jih je 20 občinam, v katerih živi romska skupnost, namenil vladni urad za narodnosti, bodo namenjena in porabljena različno. Tokrat preverjamo, kako bodo 270 tisoč evrov sredstev za Rome porabili v občini Puconci. Romsko društvo Romano veseli pa se je lotilo zanimivega mednarodnega projekta – kako ustvariti in ohraniti romsko glasbo.
Varuh človekovih pravic se je ob odprtju Varuhovih kotičkov na Dolenjskem, seznanil z izzivi romske skupnosti v tem delu Slovenije. Novomeški župan mu je predstavil paket zakonov za urejanje razmer otrok in mladine iz težavnih socialnih okolij, kar vključuje tudi Rome. Čas bo še za izbor najboljših skladb poletnih mesecev julija in avgusta. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladba Svet se segreva zasedbe Balkan Boys in priredba skladbe 1000 let v izvedbi Miša Kontreca. Na tujem delu pa se bosta tokrat pomerili Jan Bending in Rytmus s skladbo Romalandia in Israel Fernández s skladbo Despierta.
Čez nekaj dni se konča projekt večnamenskih romskih centrov. Preverjamo, kaj se bo z učno pomočjo v sedmih romskih naseljih zgodilo po 1. septembru in kako, če se bo delo v naseljih sploh nadaljevalo. Prinašamo utrinke Bogračfesta v Lendavi, v kateri so se za lovoriko najboljšega bograča potegovala tudi romska društva. V anketi so nam dijaki zaupali, kako se pripravljajo na novo šolsko leto, v rubriki romskega jezika pa tokrat o dnevu nepismenosti.
Odpravljamo se v edino romsko krajevno skupnost pri nas, na Puščo, kjer se je odvil edinstven dogodek, ki je združil šport, izobraževanje, kreativnost in dobro druženje v idiličnem okolju naselja. Tam bo vrata odprla tudi Vas sožitja. Ustavili se bomo še romskem Art Camp-u, prinašamo pa še spodbudno zgodbo dijaka Tima Tudije iz Križevske vasi pri Črnomlju.
Kljub temu, da so se šolske počitnice že prevesile v zadnjo četrtino, so poletni tabori še vedno v polnem zamahu. Tokrat prinašamo utrinke in vtise otrok s tabora v Murski Soboti, kjer so med drugim spoznaval različne poklice. Pogovarjali smo se še s predsednico društva Amaro Drom, Sanjo Bogičević, ki tudi kot romska pomočnica opozarja na porast diskriminacije. Prinašamo še spodbudno zgodbo dijaka iz naselja Brezje-Žabjak, ki kot prioriteto v svojem življenju postavlja izobrazbo.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov