Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razvojno raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom, ki deluje v okviru pedagoškega inštituta v Ljubljani pripravlja mednarodno konferenco z naslovom Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti.
“Program se je v Sloveniji začel uvajati v letu 1995 v 7 slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. Danes se izvaja v več kot 40 vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Izobraževalne, svetovalne, založniške in druge dejavnosti v okviru programa, in izvajanje različnih razvojno-raziskovalnih projektov, je usmerjeno v zagotavljanje enakih možnosti za vse otroke v zgodnjem otroštvu in spreminjanje in zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v tem obdobju. Prizadevamo si za spodbujanje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, s poudarkom na najranljivejših skupinah otrok in njihovih staršev, kamor sodijo tudi romski otroci. Več kot 1000 strokovnih in vodstvenih delavcev je združenih v mrežo vrtcev in osnovnih šol. Temeljni poudarek metodologije Korak za korakom, je na otroka osredinjen pristop. Strokovne delavke, ki implementirajo program v prakso, delajo na ISSA pedagoških načelih kakovosti, v sklopu katerih dajejo poseben poudarek povezovanju oziroma sodelovanju z družinami in širšo lokalno skupnostjo.” Petra Zgonec, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Pomemben jubilej programa Korak za korakom, bodo konec novembra obeležili z mednarodno konferenco Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti. Namen konference je identifikacija in predstavitev ključnih premikov na področju zagotavljanja kakovosti in enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju od rojstva do 10. leta starosti v zadnjih 20-ih letih. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, ravnatelji, svetovalni delavci, raziskovalci, oblikovalci politik ali druga zainteresirana javnost, ki bi želeli na konferenci aktivno sodelovati s predstavitvijo prispevkov, morajo do 5.6.2015 izpolniti spletni obrazec za oddajo prispevka. Na konferenco bodo povabljeni tudi pomembni predstavniki romske skupnosti, ki bi lahko prispevali k nadaljnjemu razvoju mreže REYN. Več informacij glede projekta in konference, si lahko pogledate na spletni strani programa Korak za korakom (www.korakzakorakom.si).
“V vseh naših projektih, ki zadevajo romsko populacijo se osredotočamo na povezovanje z romsko in širšo lokalno skupnostjo. Tudi projekt Zagotavljanje dostopa do kakovostnih predšolskih programov romskim otrokom in njihovim staršem, ki trenutno poteka, daje velik poudarek dejavnostim, ki temeljijo na povezovanju ne samo z romsko skupnostjo, ampak tudi s širšo lokalno skupnostjo. V okviru konference bo potekala uradna otvoritev mreže REYN Slovenija, ki se zavzema za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok. Mrežo REYN Slovenija smo ustanovili že aprila 2013, mednarodna konferenca ob 20-letnici programa Korak za korakom, na kateri pričakujemo okoli 200 udeležencev je priložnost, da mreža pridobi na prepoznavnosti. Na konferenci bo prisoten idejni vodja mreže REYN, dr. Adrian Marsh. Eden od ključnih premikov na tem področju je, da je vključenost otrok v organizirano predšolsko vzgojo v zadnjih letih skoraj 80 %, medtem ko to za romske otroke ne moremo reči. Vključenost romskih otrok v kakovostne predšolske programe je še vedno zelo velik izziv. Večina romskih staršev se težko odloči vključiti svoje otroke v vrtec, predvsem zaradi strahu pred vzgojno-izobraževalno institucijo. Tega izziva se lotevamo tako, da v okviru projektov, ki so namenjeni romskih otrokom in njihovih staršem, v samih naseljih in vrtcih izvajamo delavnice, ki bodo pomembno prispevale k večji vključenosti romskih otrok v kakovostne predšolske programe.” Samanta Baranja, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar, je v sklopu delovnega obiska v Murski Soboti, obiskala tudi Zvezo Romov Slovenije in si ogledala prostore Romskega informativnega centra in Radia Romic. Z njo smo se pogovarjali tudi o projektih za Rome, ki jih vsako leto razpisuje ministrstvo. Ob letošnjem mednarodnem muzejskem dnevu, smo z najmlajšimi obiskali Evropski muzej Romske kulture in zgodovine. Sonja Horvat nam je o predstavila zaključke kongresa Mednarodnega katoliškega odbora za pastoralo Romov.
854 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Razvojno raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom, ki deluje v okviru pedagoškega inštituta v Ljubljani pripravlja mednarodno konferenco z naslovom Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti.
“Program se je v Sloveniji začel uvajati v letu 1995 v 7 slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. Danes se izvaja v več kot 40 vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Izobraževalne, svetovalne, založniške in druge dejavnosti v okviru programa, in izvajanje različnih razvojno-raziskovalnih projektov, je usmerjeno v zagotavljanje enakih možnosti za vse otroke v zgodnjem otroštvu in spreminjanje in zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v tem obdobju. Prizadevamo si za spodbujanje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, s poudarkom na najranljivejših skupinah otrok in njihovih staršev, kamor sodijo tudi romski otroci. Več kot 1000 strokovnih in vodstvenih delavcev je združenih v mrežo vrtcev in osnovnih šol. Temeljni poudarek metodologije Korak za korakom, je na otroka osredinjen pristop. Strokovne delavke, ki implementirajo program v prakso, delajo na ISSA pedagoških načelih kakovosti, v sklopu katerih dajejo poseben poudarek povezovanju oziroma sodelovanju z družinami in širšo lokalno skupnostjo.” Petra Zgonec, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Pomemben jubilej programa Korak za korakom, bodo konec novembra obeležili z mednarodno konferenco Kakovost in enake možnost: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti. Namen konference je identifikacija in predstavitev ključnih premikov na področju zagotavljanja kakovosti in enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju od rojstva do 10. leta starosti v zadnjih 20-ih letih. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, ravnatelji, svetovalni delavci, raziskovalci, oblikovalci politik ali druga zainteresirana javnost, ki bi želeli na konferenci aktivno sodelovati s predstavitvijo prispevkov, morajo do 5.6.2015 izpolniti spletni obrazec za oddajo prispevka. Na konferenco bodo povabljeni tudi pomembni predstavniki romske skupnosti, ki bi lahko prispevali k nadaljnjemu razvoju mreže REYN. Več informacij glede projekta in konference, si lahko pogledate na spletni strani programa Korak za korakom (www.korakzakorakom.si).
“V vseh naših projektih, ki zadevajo romsko populacijo se osredotočamo na povezovanje z romsko in širšo lokalno skupnostjo. Tudi projekt Zagotavljanje dostopa do kakovostnih predšolskih programov romskim otrokom in njihovim staršem, ki trenutno poteka, daje velik poudarek dejavnostim, ki temeljijo na povezovanju ne samo z romsko skupnostjo, ampak tudi s širšo lokalno skupnostjo. V okviru konference bo potekala uradna otvoritev mreže REYN Slovenija, ki se zavzema za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok. Mrežo REYN Slovenija smo ustanovili že aprila 2013, mednarodna konferenca ob 20-letnici programa Korak za korakom, na kateri pričakujemo okoli 200 udeležencev je priložnost, da mreža pridobi na prepoznavnosti. Na konferenci bo prisoten idejni vodja mreže REYN, dr. Adrian Marsh. Eden od ključnih premikov na tem področju je, da je vključenost otrok v organizirano predšolsko vzgojo v zadnjih letih skoraj 80 %, medtem ko to za romske otroke ne moremo reči. Vključenost romskih otrok v kakovostne predšolske programe je še vedno zelo velik izziv. Večina romskih staršev se težko odloči vključiti svoje otroke v vrtec, predvsem zaradi strahu pred vzgojno-izobraževalno institucijo. Tega izziva se lotevamo tako, da v okviru projektov, ki so namenjeni romskih otrokom in njihovih staršem, v samih naseljih in vrtcih izvajamo delavnice, ki bodo pomembno prispevale k večji vključenosti romskih otrok v kakovostne predšolske programe.” Samanta Baranja, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu.
Ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar, je v sklopu delovnega obiska v Murski Soboti, obiskala tudi Zvezo Romov Slovenije in si ogledala prostore Romskega informativnega centra in Radia Romic. Z njo smo se pogovarjali tudi o projektih za Rome, ki jih vsako leto razpisuje ministrstvo. Ob letošnjem mednarodnem muzejskem dnevu, smo z najmlajšimi obiskali Evropski muzej Romske kulture in zgodovine. Sonja Horvat nam je o predstavila zaključke kongresa Mednarodnega katoliškega odbora za pastoralo Romov.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Tokrat se odpravljamo v eno najstarejših romskih naselij pri nas, ki te dni obeležuje 110 let obstoja. Pušča, ki se nahaja niti slabih 5 kilometrov stran od centra prekmurske prestolnice, v slovenskem in tudi širšem prostoru služi kot dober primer prakse, kaj vse je možno doseči v naselju, ki je nekoč navzven spominjal le na manjši zaselek. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi naselje. Srečali smo se pri vrtcu, se odpravili mimo nogometnega igrišča do večnamenske dvorane, zavili po ulicah naselja mimo trgovine, gostinskega bara in gasilskega doma. Vse to premore naselje kot je Pušča.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Nocojšnja oddaja prinaša zgodbi dveh posameznikov iz popolnoma drugačnih svetov, ki delujeta z enakim ciljem – rušiti predsodke in stereotipe do romske skupnosti. Prvi, ki ga bomo pobliže spoznali, to počne bolj na humoren način. Andrej Šarkezi iz Pušče je verjetno eden prvih, če ne celo prvi romski komik pri nas. Izkušnjam iz svojega življenja doda pozitivno in hecno anekdoto, ter tako občinstvu predstavlja življenje v romskem naselju. V največji krajevni romski skupnosti pri Murski Soboti z družino živi zadnja štiri leta. Ker je po naravi že, kot pravi sam, tak »dobrovoljček« se je v vlogi komika znašel že velikokrat. Pisanja in zapisovanja šal na svoj in račun svojega porekla pa se je bolj resno lotil šele v času službovanja v slovenski vojski. Druga zgodba prihaja iz jugovzhoda države. Spoznali bomo Moniko Ferenčak, ki že leta deluje v romskih naseljih v občini Brežice ter pomaga tamkajšnjim otrokom in njihovim staršem. Je članica krajevnega sveta Cerklje ob Krki in članica komisije za spremljanje romskega položaja v občini Brežice. Ker se čuti povezano z Romi in pozna njihovo življenje se je odločila, da jim pomaga tudi na terenu v romskem naselju Gazice in v naselju Krušče kjer deluje kot prostovoljka. Prinašamo še novico iz največje romske krajevne skupnosti pri nas, Pušče. Na pot pa se tudi tokrat ne bomo podali brez odlične glasbe po izboru glasbenega urednika, Petra Barbariča. Na pot krenemo takoj po poročilih ob 21. uri.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Poletje, ki že od nekdaj otrokom v prvi vrsti pomeni čas šolskih počitnic, brezskrbnega veselja in obilo iger, je tudi letos v številna romska naselja prineslo poletne tabore. Mi smo v minulih tednih obiskali kar tri. Najprej bomo zavili v romsko naselje Dolga vas, kjer je Ljudska univerza s pomočjo več romskih društev, med drugim tudi društvom Romnji organizirala že četrti poletni tabor za tamkajšnje otroke. Nato se bomo odpravili še do Kamencev v občini Črenšovci, naše tokratno potovanje pa zaokrožili na poletnem taboru v naselju Vanča vas – Borejci, v občini Tišina. Skupno se je omenjenih treh taborov udeležilo preko sto otrok.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ferus Mustafov: Druga godba 1991. Poletni skok Naših poti na legendarni koncert Mustafova v ljubljanskih Križankah.
V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli tri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih "lokalnih" zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je nedolgo nazaj zapisal tudi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato smo ga povabili pred radijski mikrofon. »O grozodejstvih, ki so pestile romsko skupnost v času druge svetovne vojne moramo govoriti in na njih opozarjati skozi vse leto«, izpostavlja dr. Miran Komac. Obeta se res zanimiv pogovor, ki bo postregel z novimi ugotovitvami, tudi osebnimi zgodbami tistih, ki so ubežali krempljem genocida.
Zadnja oddaja v mesecu prinaša različne novice iz Slovenije in tujine. Med drugim tudi o nujni seji, ki jo je sklicala Levica. Pobudo za obravnavo položaja romske skupnosti v času epidemije covida-19 je v imenu predlagateljev na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti predstavila Violeta Tomič. Kot ugotavlja, so romske etnične manjšine v Sloveniji posebej izpostavljene in družbeno odrinjene. Ocenjuje, da je epidemija razkrila zlasti slab položaj družin in otrok v romskih naseljih, kot spregledanega dela družbe, in tistih, ki živijo na skrajnem robu. Kot veleva navada, je nocoj čas za novo rubriko romskega jezika, v kateri bo Samanta Baranja predstavila še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Čeprav Romi izvirajo iz indijske podceline, so se pred skoraj 1500 leti izselili in odšli v različne smeri. Danes jih lahko najdemo po vsej Evropi in v Ameriki. Glede na njihovo razpršenost je težko oceniti, koliko Romov pravzaprav biva na območju Evrope, ocene se gibljejo med dva in dvajset milijonov. Nekateri so še vedno nagnjeni k temu, da jih poimenujejo Cigani, kar za mnoge predstavlja žalitev, saj je to poimenovanje nemalokrat povezano z nezakonitimi opravili. In tako kot ljudstvo, je fascinanten tudi jezik.
Večina od nas je že slišala in tudi videla kakšen nastop ali celo predstavo orientalskega plesa. Le malokdo pa ve kako tesno sta povezana orientalski in romski ples, ki se je tako, kot romski jezik pred tisočletji na pot po svetu podal iz pradamovine Romov, Indije. Obiskali smo učiteljico orientalskega plesa, Ksenijo Visket v Mariboru, ki jo odlikuje že več kot dvajset let plesnih izkušenj, učenja in poučevanja, in kot bomo slišali tudi tekom današnje oddaje, prava mala enciklopedija zgodovine romskega plesa in njegovega prepleta z orientalskim plesom. Začeli bomo na začetku, kako in na kakšen način se je romski ples začel prepletati z orientalskim plesom. Zelo zanimiva je tudi zgodba romskega plesa Rominj iz Egipta. Celoten pogovor bomo obogatili z romsko glasbo, ki jo je tudi tokrat izbral glasbeni urednik, Peter Barbarič.
V tokratni Naših poteh bomo pobliže spoznali pravo romsko nogometno legendo iz Pušče. 74. letni Jože Horvat Didi je bil prvi in edini romski nogometaš v drugi ligi Jugoslovanske nogometne zveze, ki se ji je pridružil v 60ih letih prejšnjega stoletja. V domačih krajih je bil zelo slaven in je izboljšal svoj družbeni položaj. Športna romska zveza Slovenije je na osnovni šoli III v Murski Soboti organizirala nogometni kamp nacionalnih manjšin » Z žogo proti rasizmu, diskriminaciji in revščini«. Namen dogodka, ki so se udeležili tudi osnovnošolski otroci je bil opozoriti na to, da za razisem v športu ni prostora. Spregovorili pa bomo še o čustvih. Kaj so čustva, kako jih prepoznamo in kako nanje odreagiramo? Na pot se bomo odpravili tudi v družbi dobre romske glasbe, ki jo je izbral glasbeni urednik, Peter Barbarič.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Nocoj se bomo odpravili na morje, vsaj z zgodbami, ki smo jih posneli v Piranu. Tam smo se mudili skupaj s kolegi sestrske televizijske oddaje Kaj govoriš, s katerimi smo preverili koliko oziroma če sploh na Primorskem živijo Romi in kakšen jezik govorijo. Med drugim smo se na Tartinijevem trgu pogovarjali s primorskim kitaristom Teom Collorijem, ki je reden glasbeni gost Naših poti. Pogovarjali smo se še z glasbenim producentom in glasbenikom romskih korenin, Denisom Horvatom, ki že leta tesno sodeluje s Teom Collorijem, produciral je tudi njegov zadnji, tretji studijski album Molto Aligatore. Obiskali pa smo še Zaliko Cener, ki se je v Piran, tako kot Denis, preselila iz romskega naselja v Prekmurju. Tudi junijska rubrika romskega jezika prinaša zvok morja, s Samanto Baranja smo se pogovarjali o tem, kakšen romski jezik govorijo na Primorskem in kakšnega v sosednji Italiji in na Hrvaškem.
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij pri nas. Združujejo več kot 1400 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov. S svojim znanjem in izkušnjami, s strokovnjaki s področij zagovorništva, prava, vodenja projektov, financ in komuniciranja slovenskemu nevladnemu sektorju zagotavljajo celostno in profesionalno strokovno podporo, razvijajo potenciale sektorja in spodbujamo kreativno in kritično miselnost. V teku je eden večjih razpisov, ki spodbuja tudi delo z Romi in predvsem romske organizacije. Osnovno šolo Tišina v letošnjem šolskem letu obiskuje 28 romskih učencev, v vrtec Plavček pri OŠ Tišina pa je vključenih 6 romskih otrok, vsi prihajajo iz bližnjega romskega naselja Vanča vas-Borejci. Preverili smo kako uspešni so bili to leto romski učenci in v katere srednješolske programe so se vpisali.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov