Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtek, 15. decembra, so Naše poti obeležile svoj 9. rojstni dan z zdaj že tradicionalnim slavnostnim koncertom. Tokratnega smo pripravili v sodelovanju z ljubljanskim klubom Zlati zob. Na njem smo obudili spomin na eno največjih legend balkanske romske glasbe in nedosegljivo številko ena med romskimi pevci in pisci besedil v balkanskem prostoru Šabana Bajramovića. Na oder Kluba Zlati zob smo povabili prav posebne goste. Za glasbo na njem je poskrbela zasedba prekaljenih glasbeniških mačkov iz stare skopske romske mahale Topane Čerkezi Banda, ki se je predstavila v zanimivi akustični postavi s cajonom, akustičnim basom, akustično kitaro, harmoniko in trobento. Najbolj znan med njimi je trobentač Asan, vodja družinskega pihalnega orkestra Čerkezi, ki je skupaj z makedonskim jazzovskim kitaristom Tonijem Kitanovskim obredel takorekoč cel svet in veliko nastopal na festivalih jazza. Njegov način igranja trobente je vznemirljivo arhaičen, v okvirih romske pihalske glasbe izpred petdesetih let. Pri tem se Asan kot preštevilni romski solisti ni posebno izkazal v vlogi spremljevalnega člana. V spremljevalnih delih je bil zelo zadržan. Zato pa je nase opozarjal kot solist. Tako je bil ključni član zasedbe zares izvrstni harmonikar Enver, ki je koncert ob zanesljivi ritem sekciji ves čas držal pokonci. S skupino so nastopili trije pevci, ki so interpretirali pesmi legendarnega Šabana. Spoznali smo se lahko s tremi zelo različnimi osebnostmi. Romski pevec Roki Selimov sodi med cenjena starejša glasbeniška imena iz skopskega romskega naselja Šuto Orizari. Na koncertu se je izkazal za ognjevitega in kar pedantnega interpreta Šabana Bajramovića. Pogosto je zazvenel tako, kot da bi poslušali starega mojstra. Romski avtor in pevec Enver Memiš, rojen v skopski Topani, že od najstniških let živi in dela v Sloveniji. Pred desetimi leti je bil zaščitni znak slovenske skupine Koko & Mandovi. Po odhodu iz nje pa do četrtkovega koncerta ni pel v javnosti. Manko rutine pa tudi zdržljivosti je nadomestil z velikim žarom in čarobno patino let v največkrat intimno ubranem glasu. Tretji pevec Igor Misdaris je Rom po srcu in eno gonilnih koles priljubljene slovenske skupine Šukar, ki je z Bajramovićem nastopala na koncertih. Na koncertu je bil izjemno prodoren, a hkrati stabilen, profesionalen, skratka tak, kot ga poznamo s koncertov skupine Šukar
V četrtek smo lahko slišali več kot privlačen koncert s trdnimi romskimi, poudarjeno akustičnimi koreninami, na kakršne v zadnjih desetletjih le zelo redko naletimo na romskih prizoriščih. Temperatura na odru in pod njim je od pesmi do pesmi rasla. Tudi na posnetem gradivu očara stopnjevanje žara glasbenikov, ki se vedno bolj sproščeno poigravajo z romsko improvizacijo. Kot na takorekoč vseh prvinskih romskih koncertih glasbenikom in pevcem uide tudi kakšen napačen strel mimo tarče, a tudi ti so del njih. Četrtkov koncert v klubu Zlati zob je trajal skoraj uro in pol. V oddaji nas čaka izbor skladb z njega. Med njimi bodo številne Šabanove uspešnice: Ko motori bešlem, Vaker, vaker, Kamerav, Opa Cupa, Sila kale bal, Jasmine…
864 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
V četrtek, 15. decembra, so Naše poti obeležile svoj 9. rojstni dan z zdaj že tradicionalnim slavnostnim koncertom. Tokratnega smo pripravili v sodelovanju z ljubljanskim klubom Zlati zob. Na njem smo obudili spomin na eno največjih legend balkanske romske glasbe in nedosegljivo številko ena med romskimi pevci in pisci besedil v balkanskem prostoru Šabana Bajramovića. Na oder Kluba Zlati zob smo povabili prav posebne goste. Za glasbo na njem je poskrbela zasedba prekaljenih glasbeniških mačkov iz stare skopske romske mahale Topane Čerkezi Banda, ki se je predstavila v zanimivi akustični postavi s cajonom, akustičnim basom, akustično kitaro, harmoniko in trobento. Najbolj znan med njimi je trobentač Asan, vodja družinskega pihalnega orkestra Čerkezi, ki je skupaj z makedonskim jazzovskim kitaristom Tonijem Kitanovskim obredel takorekoč cel svet in veliko nastopal na festivalih jazza. Njegov način igranja trobente je vznemirljivo arhaičen, v okvirih romske pihalske glasbe izpred petdesetih let. Pri tem se Asan kot preštevilni romski solisti ni posebno izkazal v vlogi spremljevalnega člana. V spremljevalnih delih je bil zelo zadržan. Zato pa je nase opozarjal kot solist. Tako je bil ključni član zasedbe zares izvrstni harmonikar Enver, ki je koncert ob zanesljivi ritem sekciji ves čas držal pokonci. S skupino so nastopili trije pevci, ki so interpretirali pesmi legendarnega Šabana. Spoznali smo se lahko s tremi zelo različnimi osebnostmi. Romski pevec Roki Selimov sodi med cenjena starejša glasbeniška imena iz skopskega romskega naselja Šuto Orizari. Na koncertu se je izkazal za ognjevitega in kar pedantnega interpreta Šabana Bajramovića. Pogosto je zazvenel tako, kot da bi poslušali starega mojstra. Romski avtor in pevec Enver Memiš, rojen v skopski Topani, že od najstniških let živi in dela v Sloveniji. Pred desetimi leti je bil zaščitni znak slovenske skupine Koko & Mandovi. Po odhodu iz nje pa do četrtkovega koncerta ni pel v javnosti. Manko rutine pa tudi zdržljivosti je nadomestil z velikim žarom in čarobno patino let v največkrat intimno ubranem glasu. Tretji pevec Igor Misdaris je Rom po srcu in eno gonilnih koles priljubljene slovenske skupine Šukar, ki je z Bajramovićem nastopala na koncertih. Na koncertu je bil izjemno prodoren, a hkrati stabilen, profesionalen, skratka tak, kot ga poznamo s koncertov skupine Šukar
V četrtek smo lahko slišali več kot privlačen koncert s trdnimi romskimi, poudarjeno akustičnimi koreninami, na kakršne v zadnjih desetletjih le zelo redko naletimo na romskih prizoriščih. Temperatura na odru in pod njim je od pesmi do pesmi rasla. Tudi na posnetem gradivu očara stopnjevanje žara glasbenikov, ki se vedno bolj sproščeno poigravajo z romsko improvizacijo. Kot na takorekoč vseh prvinskih romskih koncertih glasbenikom in pevcem uide tudi kakšen napačen strel mimo tarče, a tudi ti so del njih. Četrtkov koncert v klubu Zlati zob je trajal skoraj uro in pol. V oddaji nas čaka izbor skladb z njega. Med njimi bodo številne Šabanove uspešnice: Ko motori bešlem, Vaker, vaker, Kamerav, Opa Cupa, Sila kale bal, Jasmine…
V Murski Soboti je bila že tradicionalna mini romska olimpijada, ki je otrokom ponudila možnost, da se preizkusijo v več športnih panogah ter doživijo del olimpijskega duha. Olimpijada, ki je združila nekaj manj kot 200 pomurskih osnovnošolcev, je bila izvedena v okviru olimpijskega komiteja Slovenije, Športne zveze Murska Sobota in Romske športne zveze Slovenije. Forum romskih svetnikov Slovenije je z odprtim pismom javnosti izrazil skrb nad naraščajočo napetostjo med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom, ki se je žalostno pokazala v nedavnem dogodku na osnovni šoli v Šentjerneju. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbi Oj, žena, žena Vlada Kreslina in Beltinške bande ter Gipsy queen v izvedbi zasedbe Balkan Boys. V tujem delu se za glasove potegujejo Fanfare Ciocărlia in Canaf s skladbo Me Sem Rom in zasedba Ladaniva s skladbo Saraiman.
Medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike se je na povabilo tamkajšnjega župana 19. septembra mudila v Škocjanu. Ustanovila je delovno podskupino za reševanje varnostne tematike. Državni zbor pa je minulo sredo obravnaval paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji. Z več novelami oziroma dopolnitvijo zakonov želijo preprečevati oz. omejiti zlorabe socialnih transferjev. Z izbrano skladbo zasedbe Šukar se bomo spomnili tudi njenega prvega glasu, Igorja Misdarisa. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
Tadej Jesenik je do 11. leta živel v Murski Soboti, nato se je z mamo in sestro preselil v predmestje Toronta v Kanadi, kjer je začel negovati svojo ljubezen do mode. Pri 22ih letih se je znova preselil na drug konec sveta, v Sydney v Avstralijo, kjer trenutno dela kot svetovalec in prodajalec za eno svetovno uglednih modnih agencij Celine, ter dela v svetu visoke mode za ekskluzivne stranke. Slovenijo je sredi septembra obiskal prvič po štirinajstih letih. V oddaji tudi o nedavnem obisku predsednice Republike Slovenije na Pušči, kjer si je ogledala tamkajšnji vrtec in simbolično posadila lipo v drevoredu sožitja.
Ženski lobi Slovenije je v Ljubljani pripravil delavnico in razpravo na temo kako izboljšati mehanizme za podporo enakosti spolov v Evropski uniji in Sloveniji. Delavnica, ki je bila razdeljena v tri sklope, je ponudila pregled ključnih mehanizmov za enakost spolov, ki jih ima sama Unija, ter predloge, kako te mehanizme izboljšati. Tretji sklop pa je bil namenjen izključno razpravi in orisu razmer ter izzivov romskih žensk v Sloveniji. V oddaji tudi o preprečevanju samomora, katerega svetovni dan smo zaznamovali 10. septembra. Statistično gledano, vsako leto po svetu naštejejo okrog 700.000 samomorov, zato je družbeni diskurz o tej temi nujno potreben, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.
Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote & Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.
Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.
Po dveh incidentih v Kočevju v minulih dveh tednih je tamkajšnja policija močno poostrila nadzor. Tudi razmere med romskim in večinskim prebivalstvom se po mnenju predstavnikov občine slabšajo. V tokratnih Naših poteh tudi o tem, zakaj Romi v Prekmurju častijo predvsem Marijo in zakaj se nekateri že več kot dvajset let vsako leto ob 15. avgustu odpravljajo na romanja k Mariji? V Šentjerneju pa deluje zeliščarsko društvo Romanco – Rman, ki je obudilo izročila svojih prednikov o uporabi zdravilnih zelišč.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi. Po krajšem kulturnem programu, ki so ji ga pripravili otroci, se je z njimi pogovorila in izpostavila predvsem pomen izobrazbe. Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve predlaga ustanovitev pododbora za spremljanje romske tematike, ki bi nadaljeval delom iz prejšnjega mandata. Menijo namreč, da se ukrepi na področju reševanja romskih vprašanj ne sprejemajo, delovanje pododbora pa bi bila dodana vrednost na tem področju.
V tokratnih poletnih koncertnih Naših poteh se vračamo točno za petnajst let v preteklost, na ljubljanski poletni festival Trnfest. Njegovo prizorišče je 10. avgusta leta 2009 pokalo po šivih. Na do zadnjega kotička polnem dvorišču ljubljanskega KUD-a Franceta Prešerna so se predstavili kralj makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferus Mustafov in eden zadnje desetletje najmočnejših balkanskih romskih pihalnih orkestrov, orkestar Džambo Aguševi.
Poletna noč kar kliče bo dobri glasbi. Zato bomo tudi nocoj v oddaji Naše poti največ pozornosti namenili prav romski glasbi domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev. Glasbeni urednik, Peter Barbarič je znova pripravil pester izbor glasbe, ki se je v Naših poteh že predstavila. Ob koncu oddaje sledi še nova rubrika romskega jezika. Vse to nekaj po 21. uri na Prvem.
Nocoj se obeta prava poslastica za vse, ki se na Naše poti radi odpravljate v družbi dobre romske glasbe. Tej bomo tokrat namenili vso pozornost. Po izbiri glasbenega urednika Petra Barbariča bomo poslušali odlično bero romskih glasbenikov in pevcev ter se v poletnem večeru prepustili romskemu melosu.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Začel se je dvoletni projekt Zdužimo se Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se bodo posvetili družbeno vključujočemu izobraževanju za odrasle na temo okolja in podnebnih sprememb. Njegov glavni cilj je razviti aktivnosti in pristope za izobraževanje odraslih na temo okolja in podnebnih sprememb, ki bodo družbeno vključujoči za marginalizirane skupine.
Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo, da bi zajezila nasilje in kriminal, ki ga povzročajo nekateri Romi. Kljub temu zaradi posameznih primerov ne smemo posploševati na celotno romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Acilum corolo bizo dad Arbena Avdule in Vrvli prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Gipsy Kings in Tonino Baliardo s skladbo La campana in Šaban Bajramovič s skladbo Geljan dade.
Barcelonska romska skupina Sabor De Gràcia sodi med vodilne predstavnike sodobne katalonske rumbe. Leta 1994 se je zbrala okoli avtorja, pevca in kitarista Antonia »Sicusa« Carbonella. Z njim se je v Barceloni pogovarjala ekipa sestrske televizijske oddaje So vakeres – Kaj govoriš. Evropska romska mreža ERGO pa opozarja, da po nedavnih evropskih volitvah, prvič po letu 2004 v evropski parlament ni bil izvoljen noben romski predstavnik.
Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so različni deležniki govorili o pojmu anticiganizma, kje se pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njimi soočiti. Rezultati večje mednarodne raziskave kažejo, da je anticiganizem v Sloveniji bolj prisoten kot v državah EU. Pogovarjali smo se z avtorico razstave Ej Romale, Gordano Šövegeš Lipovšek ter se ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija, udeležili ekskurzije o prekmurskih Romih, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer se je s predstavniki Romov in županom Samom Pogorelcem pogovorila o skupnih vprašanjih, ki jih tarejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v Murski Soboti pripravil strokovno konferenco o zdravju Romov, na kateri so predstavili rezultate nekaterih od raziskav povezanih z zdravjem Romov. Med drugim tudi ugotovitev da Romi živijo 20 let manj kot večinsko prebivalstvo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kozličja glava Tea Collorija in Momento Cigano ter skladbo Tročan zasedbe Gugutke. Na tujem delu pa se bosta pomerila Elif Avci s skladbo Rom so shukar in orkester Džambo Aguševi s Oro Atmosfera.
V tokratnih Naših poteh se odpravljamo na Goričko, kjer smo obiskali 26-letnega Mitjo Cenerja, ki je kljub redni zaposlitvi v tujini v Sloveniji odprl čistilni salon za avtomobile. Evropski center za pravice Romov je zagnal spletno platformo, ki raziskuje interakcije Romov s kazenskimi pravnimi sistemi v Evropi. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali jezikovne značilnosti južnocentralnih narečij romskega jezika, med katere uvrščamo tudi prekmursko romščino.
V Naših poteh nas čaka skok na kar trinajst let let star glasbeni dogodek, ki se je odvil v vročih ljubljanskih Križankah julija leta 2011. Prisotni se še dobro spomnimo izvrstnega koncerta romske glasbe, na katerem se je predstavila tudi takrat superuspešna romunska romska novovalovska zasedba Mahala Rai Banda.
Neveljaven email naslov