Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtek, 15. decembra, so Naše poti obeležile svoj 9. rojstni dan z zdaj že tradicionalnim slavnostnim koncertom. Tokratnega smo pripravili v sodelovanju z ljubljanskim klubom Zlati zob. Na njem smo obudili spomin na eno največjih legend balkanske romske glasbe in nedosegljivo številko ena med romskimi pevci in pisci besedil v balkanskem prostoru Šabana Bajramovića. Na oder Kluba Zlati zob smo povabili prav posebne goste. Za glasbo na njem je poskrbela zasedba prekaljenih glasbeniških mačkov iz stare skopske romske mahale Topane Čerkezi Banda, ki se je predstavila v zanimivi akustični postavi s cajonom, akustičnim basom, akustično kitaro, harmoniko in trobento. Najbolj znan med njimi je trobentač Asan, vodja družinskega pihalnega orkestra Čerkezi, ki je skupaj z makedonskim jazzovskim kitaristom Tonijem Kitanovskim obredel takorekoč cel svet in veliko nastopal na festivalih jazza. Njegov način igranja trobente je vznemirljivo arhaičen, v okvirih romske pihalske glasbe izpred petdesetih let. Pri tem se Asan kot preštevilni romski solisti ni posebno izkazal v vlogi spremljevalnega člana. V spremljevalnih delih je bil zelo zadržan. Zato pa je nase opozarjal kot solist. Tako je bil ključni član zasedbe zares izvrstni harmonikar Enver, ki je koncert ob zanesljivi ritem sekciji ves čas držal pokonci. S skupino so nastopili trije pevci, ki so interpretirali pesmi legendarnega Šabana. Spoznali smo se lahko s tremi zelo različnimi osebnostmi. Romski pevec Roki Selimov sodi med cenjena starejša glasbeniška imena iz skopskega romskega naselja Šuto Orizari. Na koncertu se je izkazal za ognjevitega in kar pedantnega interpreta Šabana Bajramovića. Pogosto je zazvenel tako, kot da bi poslušali starega mojstra. Romski avtor in pevec Enver Memiš, rojen v skopski Topani, že od najstniških let živi in dela v Sloveniji. Pred desetimi leti je bil zaščitni znak slovenske skupine Koko & Mandovi. Po odhodu iz nje pa do četrtkovega koncerta ni pel v javnosti. Manko rutine pa tudi zdržljivosti je nadomestil z velikim žarom in čarobno patino let v največkrat intimno ubranem glasu. Tretji pevec Igor Misdaris je Rom po srcu in eno gonilnih koles priljubljene slovenske skupine Šukar, ki je z Bajramovićem nastopala na koncertih. Na koncertu je bil izjemno prodoren, a hkrati stabilen, profesionalen, skratka tak, kot ga poznamo s koncertov skupine Šukar
V četrtek smo lahko slišali več kot privlačen koncert s trdnimi romskimi, poudarjeno akustičnimi koreninami, na kakršne v zadnjih desetletjih le zelo redko naletimo na romskih prizoriščih. Temperatura na odru in pod njim je od pesmi do pesmi rasla. Tudi na posnetem gradivu očara stopnjevanje žara glasbenikov, ki se vedno bolj sproščeno poigravajo z romsko improvizacijo. Kot na takorekoč vseh prvinskih romskih koncertih glasbenikom in pevcem uide tudi kakšen napačen strel mimo tarče, a tudi ti so del njih. Četrtkov koncert v klubu Zlati zob je trajal skoraj uro in pol. V oddaji nas čaka izbor skladb z njega. Med njimi bodo številne Šabanove uspešnice: Ko motori bešlem, Vaker, vaker, Kamerav, Opa Cupa, Sila kale bal, Jasmine…
864 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
V četrtek, 15. decembra, so Naše poti obeležile svoj 9. rojstni dan z zdaj že tradicionalnim slavnostnim koncertom. Tokratnega smo pripravili v sodelovanju z ljubljanskim klubom Zlati zob. Na njem smo obudili spomin na eno največjih legend balkanske romske glasbe in nedosegljivo številko ena med romskimi pevci in pisci besedil v balkanskem prostoru Šabana Bajramovića. Na oder Kluba Zlati zob smo povabili prav posebne goste. Za glasbo na njem je poskrbela zasedba prekaljenih glasbeniških mačkov iz stare skopske romske mahale Topane Čerkezi Banda, ki se je predstavila v zanimivi akustični postavi s cajonom, akustičnim basom, akustično kitaro, harmoniko in trobento. Najbolj znan med njimi je trobentač Asan, vodja družinskega pihalnega orkestra Čerkezi, ki je skupaj z makedonskim jazzovskim kitaristom Tonijem Kitanovskim obredel takorekoč cel svet in veliko nastopal na festivalih jazza. Njegov način igranja trobente je vznemirljivo arhaičen, v okvirih romske pihalske glasbe izpred petdesetih let. Pri tem se Asan kot preštevilni romski solisti ni posebno izkazal v vlogi spremljevalnega člana. V spremljevalnih delih je bil zelo zadržan. Zato pa je nase opozarjal kot solist. Tako je bil ključni član zasedbe zares izvrstni harmonikar Enver, ki je koncert ob zanesljivi ritem sekciji ves čas držal pokonci. S skupino so nastopili trije pevci, ki so interpretirali pesmi legendarnega Šabana. Spoznali smo se lahko s tremi zelo različnimi osebnostmi. Romski pevec Roki Selimov sodi med cenjena starejša glasbeniška imena iz skopskega romskega naselja Šuto Orizari. Na koncertu se je izkazal za ognjevitega in kar pedantnega interpreta Šabana Bajramovića. Pogosto je zazvenel tako, kot da bi poslušali starega mojstra. Romski avtor in pevec Enver Memiš, rojen v skopski Topani, že od najstniških let živi in dela v Sloveniji. Pred desetimi leti je bil zaščitni znak slovenske skupine Koko & Mandovi. Po odhodu iz nje pa do četrtkovega koncerta ni pel v javnosti. Manko rutine pa tudi zdržljivosti je nadomestil z velikim žarom in čarobno patino let v največkrat intimno ubranem glasu. Tretji pevec Igor Misdaris je Rom po srcu in eno gonilnih koles priljubljene slovenske skupine Šukar, ki je z Bajramovićem nastopala na koncertih. Na koncertu je bil izjemno prodoren, a hkrati stabilen, profesionalen, skratka tak, kot ga poznamo s koncertov skupine Šukar
V četrtek smo lahko slišali več kot privlačen koncert s trdnimi romskimi, poudarjeno akustičnimi koreninami, na kakršne v zadnjih desetletjih le zelo redko naletimo na romskih prizoriščih. Temperatura na odru in pod njim je od pesmi do pesmi rasla. Tudi na posnetem gradivu očara stopnjevanje žara glasbenikov, ki se vedno bolj sproščeno poigravajo z romsko improvizacijo. Kot na takorekoč vseh prvinskih romskih koncertih glasbenikom in pevcem uide tudi kakšen napačen strel mimo tarče, a tudi ti so del njih. Četrtkov koncert v klubu Zlati zob je trajal skoraj uro in pol. V oddaji nas čaka izbor skladb z njega. Med njimi bodo številne Šabanove uspešnice: Ko motori bešlem, Vaker, vaker, Kamerav, Opa Cupa, Sila kale bal, Jasmine…
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ferus Mustafov: Druga godba 1991. Poletni skok Naših poti na legendarni koncert Mustafova v ljubljanskih Križankah.
V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli tri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih "lokalnih" zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je nedolgo nazaj zapisal tudi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato smo ga povabili pred radijski mikrofon. »O grozodejstvih, ki so pestile romsko skupnost v času druge svetovne vojne moramo govoriti in na njih opozarjati skozi vse leto«, izpostavlja dr. Miran Komac. Obeta se res zanimiv pogovor, ki bo postregel z novimi ugotovitvami, tudi osebnimi zgodbami tistih, ki so ubežali krempljem genocida.
Zadnja oddaja v mesecu prinaša različne novice iz Slovenije in tujine. Med drugim tudi o nujni seji, ki jo je sklicala Levica. Pobudo za obravnavo položaja romske skupnosti v času epidemije covida-19 je v imenu predlagateljev na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti predstavila Violeta Tomič. Kot ugotavlja, so romske etnične manjšine v Sloveniji posebej izpostavljene in družbeno odrinjene. Ocenjuje, da je epidemija razkrila zlasti slab položaj družin in otrok v romskih naseljih, kot spregledanega dela družbe, in tistih, ki živijo na skrajnem robu. Kot veleva navada, je nocoj čas za novo rubriko romskega jezika, v kateri bo Samanta Baranja predstavila še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Čeprav Romi izvirajo iz indijske podceline, so se pred skoraj 1500 leti izselili in odšli v različne smeri. Danes jih lahko najdemo po vsej Evropi in v Ameriki. Glede na njihovo razpršenost je težko oceniti, koliko Romov pravzaprav biva na območju Evrope, ocene se gibljejo med dva in dvajset milijonov. Nekateri so še vedno nagnjeni k temu, da jih poimenujejo Cigani, kar za mnoge predstavlja žalitev, saj je to poimenovanje nemalokrat povezano z nezakonitimi opravili. In tako kot ljudstvo, je fascinanten tudi jezik.
Večina od nas je že slišala in tudi videla kakšen nastop ali celo predstavo orientalskega plesa. Le malokdo pa ve kako tesno sta povezana orientalski in romski ples, ki se je tako, kot romski jezik pred tisočletji na pot po svetu podal iz pradamovine Romov, Indije. Obiskali smo učiteljico orientalskega plesa, Ksenijo Visket v Mariboru, ki jo odlikuje že več kot dvajset let plesnih izkušenj, učenja in poučevanja, in kot bomo slišali tudi tekom današnje oddaje, prava mala enciklopedija zgodovine romskega plesa in njegovega prepleta z orientalskim plesom. Začeli bomo na začetku, kako in na kakšen način se je romski ples začel prepletati z orientalskim plesom. Zelo zanimiva je tudi zgodba romskega plesa Rominj iz Egipta. Celoten pogovor bomo obogatili z romsko glasbo, ki jo je tudi tokrat izbral glasbeni urednik, Peter Barbarič.
V tokratni Naših poteh bomo pobliže spoznali pravo romsko nogometno legendo iz Pušče. 74. letni Jože Horvat Didi je bil prvi in edini romski nogometaš v drugi ligi Jugoslovanske nogometne zveze, ki se ji je pridružil v 60ih letih prejšnjega stoletja. V domačih krajih je bil zelo slaven in je izboljšal svoj družbeni položaj. Športna romska zveza Slovenije je na osnovni šoli III v Murski Soboti organizirala nogometni kamp nacionalnih manjšin » Z žogo proti rasizmu, diskriminaciji in revščini«. Namen dogodka, ki so se udeležili tudi osnovnošolski otroci je bil opozoriti na to, da za razisem v športu ni prostora. Spregovorili pa bomo še o čustvih. Kaj so čustva, kako jih prepoznamo in kako nanje odreagiramo? Na pot se bomo odpravili tudi v družbi dobre romske glasbe, ki jo je izbral glasbeni urednik, Peter Barbarič.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Nocoj se bomo odpravili na morje, vsaj z zgodbami, ki smo jih posneli v Piranu. Tam smo se mudili skupaj s kolegi sestrske televizijske oddaje Kaj govoriš, s katerimi smo preverili koliko oziroma če sploh na Primorskem živijo Romi in kakšen jezik govorijo. Med drugim smo se na Tartinijevem trgu pogovarjali s primorskim kitaristom Teom Collorijem, ki je reden glasbeni gost Naših poti. Pogovarjali smo se še z glasbenim producentom in glasbenikom romskih korenin, Denisom Horvatom, ki že leta tesno sodeluje s Teom Collorijem, produciral je tudi njegov zadnji, tretji studijski album Molto Aligatore. Obiskali pa smo še Zaliko Cener, ki se je v Piran, tako kot Denis, preselila iz romskega naselja v Prekmurju. Tudi junijska rubrika romskega jezika prinaša zvok morja, s Samanto Baranja smo se pogovarjali o tem, kakšen romski jezik govorijo na Primorskem in kakšnega v sosednji Italiji in na Hrvaškem.
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij pri nas. Združujejo več kot 1400 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov. S svojim znanjem in izkušnjami, s strokovnjaki s področij zagovorništva, prava, vodenja projektov, financ in komuniciranja slovenskemu nevladnemu sektorju zagotavljajo celostno in profesionalno strokovno podporo, razvijajo potenciale sektorja in spodbujamo kreativno in kritično miselnost. V teku je eden večjih razpisov, ki spodbuja tudi delo z Romi in predvsem romske organizacije. Osnovno šolo Tišina v letošnjem šolskem letu obiskuje 28 romskih učencev, v vrtec Plavček pri OŠ Tišina pa je vključenih 6 romskih otrok, vsi prihajajo iz bližnjega romskega naselja Vanča vas-Borejci. Preverili smo kako uspešni so bili to leto romski učenci in v katere srednješolske programe so se vpisali.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Zadnja majska oddaja nas vodi na Dolenjsko. Najprej se bomo ustavili v občinah Brežice in Krško, kjer preverjamo s kakšnimi izzivi in težavami se srečujejo tamkajšnji Romi. Zavili bomo še v občino Novo mesto, kjer smo se mudili v dnevnem centru v romskem naselju Jedinščica. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto dejavnosti za romske otroke že več kot deset let izvajajo v romskih naseljih Brezje in Šmihel, zadnja štiri leta pa tudi v manjšem naselju Jedinščica. Ob koncu oddaje pa bo znova čas za novo rubriko o romskem jeziku, tokrat se bomo med drugim naučili šteti v prekmurski in dolenjski romščini.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Koncert ob Svetovnem dnevu Romov leta 2019: Diknu Schneeberger Trio v Cankarjevem domu. Diknu Schneeberger je mladi avstrijski jazz kitarist, pripadnik sintovske skupnosti in novo hitro vzhajajoče ime gipsy swinga.
Zbrani podatki so ne le pokazali, temveč zgolj potrdili, da so pripadniki romske skupnosti ter potujočih skupin – Travellerjev največja marginalizirana skupnost, ki jo je epidemija najbolj prizadela. V oddaji bomo podrobneje predstavili nekatere izsledke raziskave ter tudi rešitve, ki so, kot so še zapisali, več kot nujno potrebne. Nato se bomo odpravili v Beltince v muzej pri Muzikaši, ki je v lasti Jožeta Kontreca, bolj poznanega kot člana zasedbe Langa, ustavili pa se bomo še v zavodu Papilot, kjer je trenutno v teku program o socialni izključenosti. Ob koncu oddaje pa vas Samanta Baranja vabi v novo mesečno rubriko o romskem jeziku. Spregovorila bo o o položaju romskega jezika v času habsburške monarhije. Takrat so bili sprejeti številni ukrepi, ki so Romom preprečevali uporabo njihovega jezika, ohranjanje njihove kulturne identitete in nomadski način življenja. V našo družbo vas ob spremstvu dobre glasbe vabimo takoj po poročilih ob 21. uri.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Spoznali bomo zgodbo Helene Cener iz Vanča vasi, ki bo z nami delila spomine, kako se nekoč doma praznovali veliko noč. Letošnji dan za spremembe, ki ga bodo s vseslovensko akcijo pri Slovenski filantropiji obeležili 10. aprila, poteka pod geslom premagajmo osamljenost. V ta namen smo se pogovarjali s psihoterapevtko, dr. Majo Kus Ambrož ter jo povprašali kako prepoznamo osamljenost in kako se z njo soočimo. V teku pa je tudi program PO-MOČ, s katerim želijo pomagati starejšim od 60 let, ki živijo sami oziroma so osamljeni in otrokom ter mladostnikom, ki rabijo pomoč. Skupaj s pomočjo poslušalcev bomo izbirali še skladbi minulega meseca. Na domačem delu se bosta za glasove pomerila Damir Mazrek s skladbo Confused Wedding in Katja Šulc s skladbo O brišind. Na tujem delu pa vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Novia Moderna, ki jo prispeva Lin Cortés ter Na ker – Na ker madžarske izvajalke Monike Lakatos.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov