Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
V taborišču smrti ubitih tudi najmanj 23.000 Romov in Sintov
V Naših poteh obeležujemo današnji dan spomina na holokavst. Avgusta lani smo tudi mi obiskali to zloglasno taborišče smrti, po njem nas je vodil Richard Bielski. V to taborišče je bilo odpeljanih tudi 43 Romov iz okolice Novega mesta, podatka o tem, da bi se kdo od njih vrnil ni. Nacisti so v skladu s končno rešitvijo “judovskega vprašanja”, enako podlago uporabili tudi pri rešitvi “vprašanja Romov” v Evropi. Februarja 1943 so po Himmlerjevem ukazu ustanovili tki Zigeunerfamilienlager, kamor so brez selekcije v 38 lesenih barak nastanili okoli 23.000 Sintov in Romov, večinoma iz Nemčije in Avstrije. V barake, namenjene stajam za konje, brez ogrevanja in sanitarij so nastanili tudi do 600 ljudi.
Tisti, ki so bili zaprti v Zigeunerfamilien lagerju niso nikoli zapustili taborišča. Ta sektor je bil vzpostavljen pozno pozimi 1943, po Himlerjevem ukazu za uničenje vseh evropskih Romov, ki so bili označeni kot sovražniki ali prihodnji sovražniki nemške države. Zanje so pravzaprav veljala enaka pravila kot za judovske žrtve. Vsi so bili najprej prepeljani sem in potem uničeni. Nekaj težav je bilo, ker je bilo veliko Romov oziroma Sintov, nemških državljanov. Veliko se jih je med 1. svetovno vojno bojevalo v nemški vojski med 1. svetovno vojno in nacisti so imeli problem kako z njimi ravnati. Po eni strani so bili vojni heroji, po drugi strani, pa po novih zakonih o čisti arijski rasi iz leta 1935, označeni kot sovražniki države, kot podvrsta in zato označeni za uničenje. – Richard Bielski, vodič Auschwitz Memorial
Pogovarjali smo se z dvema glasbenikoma, ki sta sodelovala pri glasbenem projektu. Damir Mazrek je k sodelovanju povabil Bajso Arifovsko, glasbenico iz Severne Makedonije, sicer večinstrumetalistko, ki ji je blizu tradicionalna makedonska glasbena zapuščina.
Delam predvsem na tem, da ne samo ohranjam ampak tudi razvijam makedonsko tradicionalno glasbo. In k temu spada spajanje romske glasbe z različnimi stili. To mi narekuje moja romska kri. Zanimivo je, da Romi, če smo kdaj žalostni, to žalost opisujemo in doživljamo z glasbo in potem lažje in boljše volje hodimo po svetu. Ne vem, kako bi drugače opisala ta občutek. Z glasbo tisto negativno obrnemo v pozitivno. In kar bi si želela za Rome, predvsem za mlade je, da se osvobodijo stereotipov in vse kar so in čutijo, delijo s svojo okolico. Seveda v dobrem pomenu.
V januarski rubriki o romskem jeziku govorili o podedovanem romskem besedišču. V romščini namreč ločimo med podedovanim besediščem in besediščem, ki smo ga pozneje prevzeli iz drugih jezikov.
869 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
V taborišču smrti ubitih tudi najmanj 23.000 Romov in Sintov
V Naših poteh obeležujemo današnji dan spomina na holokavst. Avgusta lani smo tudi mi obiskali to zloglasno taborišče smrti, po njem nas je vodil Richard Bielski. V to taborišče je bilo odpeljanih tudi 43 Romov iz okolice Novega mesta, podatka o tem, da bi se kdo od njih vrnil ni. Nacisti so v skladu s končno rešitvijo “judovskega vprašanja”, enako podlago uporabili tudi pri rešitvi “vprašanja Romov” v Evropi. Februarja 1943 so po Himmlerjevem ukazu ustanovili tki Zigeunerfamilienlager, kamor so brez selekcije v 38 lesenih barak nastanili okoli 23.000 Sintov in Romov, večinoma iz Nemčije in Avstrije. V barake, namenjene stajam za konje, brez ogrevanja in sanitarij so nastanili tudi do 600 ljudi.
Tisti, ki so bili zaprti v Zigeunerfamilien lagerju niso nikoli zapustili taborišča. Ta sektor je bil vzpostavljen pozno pozimi 1943, po Himlerjevem ukazu za uničenje vseh evropskih Romov, ki so bili označeni kot sovražniki ali prihodnji sovražniki nemške države. Zanje so pravzaprav veljala enaka pravila kot za judovske žrtve. Vsi so bili najprej prepeljani sem in potem uničeni. Nekaj težav je bilo, ker je bilo veliko Romov oziroma Sintov, nemških državljanov. Veliko se jih je med 1. svetovno vojno bojevalo v nemški vojski med 1. svetovno vojno in nacisti so imeli problem kako z njimi ravnati. Po eni strani so bili vojni heroji, po drugi strani, pa po novih zakonih o čisti arijski rasi iz leta 1935, označeni kot sovražniki države, kot podvrsta in zato označeni za uničenje. – Richard Bielski, vodič Auschwitz Memorial
Pogovarjali smo se z dvema glasbenikoma, ki sta sodelovala pri glasbenem projektu. Damir Mazrek je k sodelovanju povabil Bajso Arifovsko, glasbenico iz Severne Makedonije, sicer večinstrumetalistko, ki ji je blizu tradicionalna makedonska glasbena zapuščina.
Delam predvsem na tem, da ne samo ohranjam ampak tudi razvijam makedonsko tradicionalno glasbo. In k temu spada spajanje romske glasbe z različnimi stili. To mi narekuje moja romska kri. Zanimivo je, da Romi, če smo kdaj žalostni, to žalost opisujemo in doživljamo z glasbo in potem lažje in boljše volje hodimo po svetu. Ne vem, kako bi drugače opisala ta občutek. Z glasbo tisto negativno obrnemo v pozitivno. In kar bi si želela za Rome, predvsem za mlade je, da se osvobodijo stereotipov in vse kar so in čutijo, delijo s svojo okolico. Seveda v dobrem pomenu.
V januarski rubriki o romskem jeziku govorili o podedovanem romskem besedišču. V romščini namreč ločimo med podedovanim besediščem in besediščem, ki smo ga pozneje prevzeli iz drugih jezikov.
Tokratne Naše poti bodo zazvenele v stilu manouche jazza in gipsy swinga. Prisluhnili bomo pogovoru s primorskim kitaristom, Teom Collorijem, ki se je omenjenih zvrsti pred nekaj leti lotil z zasedbo Momento Cigano. Do sedaj so izdali že tri albume. Vsi so bili zelo dobro sprejeti tako doma kot tudi v tujini. Lani pa so skupaj z zasedbo Big Banda RTV Slovenija posneli ćetrti album z naslovom »Gitara Parlante«, ki je izšel konec novembra pri ZKP RTV Slovenija.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti nas sredi decembra vodijo v Severno Makedonijo. V Šuto Orizari - Šutko bomo podali v spremstvu dveh gostij. V studiu v Lendavi bosta vtise nekajdnevnega obiska v Šutki z nami delili predstavnica v občinskem svetu v Lendavi, Nataša Horvat in strokovna delavka na lendavski ljudski univerzi, Laura Kovač. Prvi prebivalci so se na območje nekdanjega smetišča (šuto) in polj (orizari), naselili po potresu leta 1963. Iz popisa prebivalstva leta 2002 bi naj samo v tej občini živelo okoli 20 tisoč prebivalcev, v samem naselju oziroma soseščini z enakim imenom pa še dodatnih 15 tisoč ljudi, velika večina teh je pripadnikov romske skupnosti in sicer iz skupine Romov Arlije. Danes je verjetno to število še višje. Seveda pa se bomo na pot podali tudi v spremstvu glasbe, med drugim tudi iz Šutke.
Rojstnodnevni koncert Naših poti: Orkestar Džambo Aguševi. Orkestar Džambo Aguševi, festival Druga godba, Narodni dom, Maribor, 24. septembra 2021.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika, 5. novembra, pri Zvezi Romov Slovenije vedno znova opozarjajo o pomembnosti ohranjanja romskega jezika. Ta je za ohranjanje romske identitete izjemno pomemben, zato mu je potrebno nameniti posebno pozornost. Nevarnost za njegovo izginjanje pri zvezi vidijo v tem, da ga mnogi Romi ne uporabljajo in se tako prilagajo jeziku okolja. Spregovorili bomo tudi o mitih in resnicah glede otrok, katerih materni jezik ni slovenski. Prinašamo pa še nekaj zanimivih dejstev ter statistik o tem koliko narečij romskega jezika najdemo v svetu in koliko v Sloveniji.
V minulih letih smo v Naših poteh že kar dobro raziskali šege in navade nekaterih Romov v Sloveniji, ki jih še dandanes ohranjajo ob dnevu spomina na mrtve. Tokrat smo se ob 1. novembru pogovarjali z Marijo Baranja, ki ustvarja tako cvetlične kakor tudi suhe aranžmaje in ostalo dekoracijo za različne priložnosti, ki jih nato prodaja v tujini. Sprehodili se bomo tudi skozi tri naselja v Prekmurju in preverili kaj se na ta dan znajde na praznični mizi pri Romih. Prinašamo pa še informacije s srečanja v Črnomlju, kjer so naslovili izzive in možnosti izobraževanja tamkajšnjih Romov. Prvi ponedeljek v mesecu bo znova čas za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Lačhi rat zasedbe Romano Glauso ter Ciganica v belom v izvedbi Male mestne muzike. Na tujem delu se za glasove potegujeta Čhave Romane.CZ skladbo Vičinav me le Romen ter Marina Heredia z Mil Colores.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Tokrat se odpravljamo v eno najstarejših romskih naselij pri nas, ki te dni obeležuje 110 let obstoja. Pušča, ki se nahaja niti slabih 5 kilometrov stran od centra prekmurske prestolnice, v slovenskem in tudi širšem prostoru služi kot dober primer prakse, kaj vse je možno doseči v naselju, ki je nekoč navzven spominjal le na manjši zaselek. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi naselje. Srečali smo se pri vrtcu, se odpravili mimo nogometnega igrišča do večnamenske dvorane, zavili po ulicah naselja mimo trgovine, gostinskega bara in gasilskega doma. Vse to premore naselje kot je Pušča.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov