Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
V taborišču smrti ubitih tudi najmanj 23.000 Romov in Sintov
V Naših poteh obeležujemo današnji dan spomina na holokavst. Avgusta lani smo tudi mi obiskali to zloglasno taborišče smrti, po njem nas je vodil Richard Bielski. V to taborišče je bilo odpeljanih tudi 43 Romov iz okolice Novega mesta, podatka o tem, da bi se kdo od njih vrnil ni. Nacisti so v skladu s končno rešitvijo “judovskega vprašanja”, enako podlago uporabili tudi pri rešitvi “vprašanja Romov” v Evropi. Februarja 1943 so po Himmlerjevem ukazu ustanovili tki Zigeunerfamilienlager, kamor so brez selekcije v 38 lesenih barak nastanili okoli 23.000 Sintov in Romov, večinoma iz Nemčije in Avstrije. V barake, namenjene stajam za konje, brez ogrevanja in sanitarij so nastanili tudi do 600 ljudi.
Tisti, ki so bili zaprti v Zigeunerfamilien lagerju niso nikoli zapustili taborišča. Ta sektor je bil vzpostavljen pozno pozimi 1943, po Himlerjevem ukazu za uničenje vseh evropskih Romov, ki so bili označeni kot sovražniki ali prihodnji sovražniki nemške države. Zanje so pravzaprav veljala enaka pravila kot za judovske žrtve. Vsi so bili najprej prepeljani sem in potem uničeni. Nekaj težav je bilo, ker je bilo veliko Romov oziroma Sintov, nemških državljanov. Veliko se jih je med 1. svetovno vojno bojevalo v nemški vojski med 1. svetovno vojno in nacisti so imeli problem kako z njimi ravnati. Po eni strani so bili vojni heroji, po drugi strani, pa po novih zakonih o čisti arijski rasi iz leta 1935, označeni kot sovražniki države, kot podvrsta in zato označeni za uničenje. – Richard Bielski, vodič Auschwitz Memorial
Pogovarjali smo se z dvema glasbenikoma, ki sta sodelovala pri glasbenem projektu. Damir Mazrek je k sodelovanju povabil Bajso Arifovsko, glasbenico iz Severne Makedonije, sicer večinstrumetalistko, ki ji je blizu tradicionalna makedonska glasbena zapuščina.
Delam predvsem na tem, da ne samo ohranjam ampak tudi razvijam makedonsko tradicionalno glasbo. In k temu spada spajanje romske glasbe z različnimi stili. To mi narekuje moja romska kri. Zanimivo je, da Romi, če smo kdaj žalostni, to žalost opisujemo in doživljamo z glasbo in potem lažje in boljše volje hodimo po svetu. Ne vem, kako bi drugače opisala ta občutek. Z glasbo tisto negativno obrnemo v pozitivno. In kar bi si želela za Rome, predvsem za mlade je, da se osvobodijo stereotipov in vse kar so in čutijo, delijo s svojo okolico. Seveda v dobrem pomenu.
V januarski rubriki o romskem jeziku govorili o podedovanem romskem besedišču. V romščini namreč ločimo med podedovanim besediščem in besediščem, ki smo ga pozneje prevzeli iz drugih jezikov.
864 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
V taborišču smrti ubitih tudi najmanj 23.000 Romov in Sintov
V Naših poteh obeležujemo današnji dan spomina na holokavst. Avgusta lani smo tudi mi obiskali to zloglasno taborišče smrti, po njem nas je vodil Richard Bielski. V to taborišče je bilo odpeljanih tudi 43 Romov iz okolice Novega mesta, podatka o tem, da bi se kdo od njih vrnil ni. Nacisti so v skladu s končno rešitvijo “judovskega vprašanja”, enako podlago uporabili tudi pri rešitvi “vprašanja Romov” v Evropi. Februarja 1943 so po Himmlerjevem ukazu ustanovili tki Zigeunerfamilienlager, kamor so brez selekcije v 38 lesenih barak nastanili okoli 23.000 Sintov in Romov, večinoma iz Nemčije in Avstrije. V barake, namenjene stajam za konje, brez ogrevanja in sanitarij so nastanili tudi do 600 ljudi.
Tisti, ki so bili zaprti v Zigeunerfamilien lagerju niso nikoli zapustili taborišča. Ta sektor je bil vzpostavljen pozno pozimi 1943, po Himlerjevem ukazu za uničenje vseh evropskih Romov, ki so bili označeni kot sovražniki ali prihodnji sovražniki nemške države. Zanje so pravzaprav veljala enaka pravila kot za judovske žrtve. Vsi so bili najprej prepeljani sem in potem uničeni. Nekaj težav je bilo, ker je bilo veliko Romov oziroma Sintov, nemških državljanov. Veliko se jih je med 1. svetovno vojno bojevalo v nemški vojski med 1. svetovno vojno in nacisti so imeli problem kako z njimi ravnati. Po eni strani so bili vojni heroji, po drugi strani, pa po novih zakonih o čisti arijski rasi iz leta 1935, označeni kot sovražniki države, kot podvrsta in zato označeni za uničenje. – Richard Bielski, vodič Auschwitz Memorial
Pogovarjali smo se z dvema glasbenikoma, ki sta sodelovala pri glasbenem projektu. Damir Mazrek je k sodelovanju povabil Bajso Arifovsko, glasbenico iz Severne Makedonije, sicer večinstrumetalistko, ki ji je blizu tradicionalna makedonska glasbena zapuščina.
Delam predvsem na tem, da ne samo ohranjam ampak tudi razvijam makedonsko tradicionalno glasbo. In k temu spada spajanje romske glasbe z različnimi stili. To mi narekuje moja romska kri. Zanimivo je, da Romi, če smo kdaj žalostni, to žalost opisujemo in doživljamo z glasbo in potem lažje in boljše volje hodimo po svetu. Ne vem, kako bi drugače opisala ta občutek. Z glasbo tisto negativno obrnemo v pozitivno. In kar bi si želela za Rome, predvsem za mlade je, da se osvobodijo stereotipov in vse kar so in čutijo, delijo s svojo okolico. Seveda v dobrem pomenu.
V januarski rubriki o romskem jeziku govorili o podedovanem romskem besedišču. V romščini namreč ločimo med podedovanim besediščem in besediščem, ki smo ga pozneje prevzeli iz drugih jezikov.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Večino poti bomo tokrat prevozili po Dolenjski in Beli krajini. Najprej se bomo odpravili na posvet o vključevanju Romov v občini Šentjernej, kjer v petih naseljih živi okoli 300 Romov. Eno izmed rešitev za boljše vključevanje občina vidi v zaposlovanju. Obiskali smo še romsko zeliščarsko društvo Romanco, ki skrbi za ohranjanje tradicije in znanja o zeliščih starejših Romov, ter zavili do večnamenskega romskega centra Kerinov Grm. Ob mednarodnem dnevu muzejev pa smo si ogledali še stalno razstavo evropskega romskega muzeja v Murski Soboti.
Umetniško ustvarjanje in izražanje skozi kulturo je le eden od načinov, kako lahko zrušimo še kakšen predsodek ali stereotip do Romov. Še večji korak naprej pa naredimo, če eno teh veščin naučimo in prenesemo na najmlajše. Profesionalna igralka, Vesna Anđelković počne ravno to. Že kar nekaj let skozi igro, delavnice in ustvarjanje veščine izražanja in komunikacije prenaša na otroke iz več romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji. Z gostjo bomo v tokratnih Naših poteh zakorakali v svet Romov tudi skozi poezijo, ki so jo skupaj z njo ustvarili udeleženci iz naselja Vejar.
Naše poti nas ta ponedeljek vodijo v Maribor. Obiskali smo osnovno šolo Janka Padežnika, ki kot ena redkih osnovnih šol v Sloveniji ponuja številne programe in dejavnosti, povezane z Romi in romsko kulturo. Med drugim ponujajo obvezni izbirni predmet romske kulture, skozi poskusni projekt ohranjajo romski jezik ter učencem pomagajo negovati njihove skrite talente in interese. Most med starši in šolo pa že vrsto let predstavlja tudi delo romskega pomočnika, ki je septembra postalo tudi sistematizirano delovno mesto. Njihovo delo je predhodno zagotavljal projekt Skupaj za znanje, ki je zdaj v svojem nadaljevanju v ospredje postavilo predvsem kakovost dela z romskimi učenci.
Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, bomo v tokratnih Naših poteh zbrali pomembnejše dogodke in obeležja. Med drugim prinašamo krajšo reportažo z osrednje prireditve v Murski Soboti, kjer smo se o položaju in izzivih romske skupnosti pogovarjali s predsednikom Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem in na kateri je predsednik države, Borut Pahor, podelil dve posebni zahvali predsednika Republike Slovenije. Obiskali smo še posebno obeležje v Mariboru, kjer so praznični dan namenili Rominjam, ustavili se bomo še na okrogli mizi, na kateri sta dijaški skupnosti iz Lendave in Murske Sobote v sodelovanju z Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod naslovili izziv izobraževanja in zaposlovanja Romov. V novem mestu pa je stekel nov program društva Romano veseli, ki naslavlja preprečevanje zlorab drog med mladimi Romi na Dolenjskem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Na zadnji ponedeljek v mesecu bomo najprej zavili v Mursko Soboto, od koder prinašamo zanimivo zgodbo ob materinskem dnevu ter čestitke ob jubilejni, tristoti oddaji sestrske romske oddaje na televiziji Slovenija, So vakeres – kaj govoriš. Prisluhnili bomo še pogovoru z višjim policijskim inšpektorjem, mag. Aleksandrom Podgrajškom s Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji o delu v večkulturnem okolju in Romi. Ob koncu pa sledi še rubrika romskega jezika, Samanta Baranja se bo o pomenu jezika tokrat pogovarjala s strokovno delavko, Lili Vučič, ki deluje v sklopu projekta Večnamenski romski centri kot inovativna učna okolja.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Tokratne Naše poti bodo zazvenele v stilu manouche jazza in gipsy swinga. Prisluhnili bomo pogovoru s primorskim kitaristom, Teom Collorijem, ki se je omenjenih zvrsti pred nekaj leti lotil z zasedbo Momento Cigano. Do sedaj so izdali že tri albume. Vsi so bili zelo dobro sprejeti tako doma kot tudi v tujini. Lani pa so skupaj z zasedbo Big Banda RTV Slovenija posneli ćetrti album z naslovom »Gitara Parlante«, ki je izšel konec novembra pri ZKP RTV Slovenija.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov