Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Ali so zgodnje in prisilne poroke še vedno eden od obstoječih izzivov skupnosti tudi v Sloveniji?

Vladni urad za narodnosti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome lani izdal priročnik o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti ter o ukrepanju v teh primerih. Na uvodnem srečanju projekta, ki je sovpadal s šestim sestankom ad hoc delovne skupine za področje obravnave zgodnjih in prisilnih porok je bilo med drugim sklenjeno, da morajo ob izidu slediti tudi strokovna izobraževanja in posveti s strokovnimi delavci v okoljih, kjer je moč zaznati tovrstno tematiko oziroma problematiko. Prvo v nizu tovrstnih usposabljanj je urad izvedel 21. marca dopoldne na Dolenjskem.

»O tej temi nedvomno govorimo premalo in smo jo v preteklosti premalokrat naslovili«, je izpostavil direktor vladnega urada za narodnosti, Stanko Baluh.

Zgodnje in prisilne poroke mladoletnih oseb v romski skupnosti ni del romske kulture, pritrjuje tudi Aleksander Podgrajšek s policijske akademije generalne policijske uprave. »Gre preprosto za kaznivo dejanje oziroma za iskanje več eremitov kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje naša zakonodaja« dodaja Podgrajšek.
Odgovora na vprašanje koliko primerov letno zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti policija zabeleži, nismo dobili, saj je v državi strogo prepovedano beležiti evidence na podlagi rasne in etnične pripadnosti, vendar primeri zagotovo so.

Ko govorimo o zgodnjih in prisilnih porokah, pravzaprav govorimo o dveh različnih zadevah, so na strokovnem predavanju danes opozorili nekateri sogovorniki. Strokovni delavci na centrih za socialno delo so eni tistih, ki lahko prepoznajo znake prisilnih porok ali nasilja v družini, pove Irena Velič s centra za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana-Šiška.

Ko govorimo o prisilnih porokah govorimo o obliki trgovanja z ljudmi, je na posvetu večkrat izpostavila Polona Kovač iz Društva ključ - centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki je še izpostavila, da bi morali v primerih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, še posebej, ko je ob tematiki zgodnjih in prisilnih porok omenjen še spolni odnos z mladoletno osebo, da v teh primerih govorimo o posilstvu otrok.

Da pa oseba, ki meni, da je bila žrtev nasilja, prijavi storilca, je potrebno veliko poguma. Tega je potrebno še toliko več, ko govorimo o romski skupnosti, smo med drugim slišali na današnjem posvetu. Se pa lahko pri prijavi storilca kaznivega dejanja pojavijo tudi težave pri dokazovanju kaznivega dejanja, če oškodovanke, ki se bojijo storilcev nato na sodišču povedo veliko manj kot na policiji ali centru za socialno delo; dogaja se tudi, da oškodovanke ščitijo storilce. Zgodi pa se lahko tudi, da primanjkuje materialnih dokazov oziroma ti ne zadostujejo za obsodbo. Velja pa poudariti, da v kolikor se posameznik ali posameznica kdaj znajde v vlogi žrtve, katere koli oblike nasilja, da obstajajo različne oblike pomoči. Samo pri društvu Ključ lahko najdejo psihosocialno pomoč kot tudi osnovno pravno pomoč, informacije in pomoč pri umiku iz ogrožajočih razmer ter nameščanje v varnem prostoru. Za kakršno obliko pomoči imajo na voljo tudi brezplačno telefonsko številko: 080 17 22.

Pogovarjali smo se še s 25-letno Adriano Horvat iz naselja Kamenci v občini Črenšovci, ki veliko svojega prostega časa namenja otrokom v naselju ter jim pomaga pri šolskih obveznostih.

Direktor urada, Stanko Baluh, je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti politiku in politologu, Gezi Bačiču ob njegovem visokem osebnem jubileju izročil zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. V imenu romske skupnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Jože Horvat –Muc, podelil še zahvalo za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju pravic pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter dolgoletno sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije. Geza Bačič se je po koncu politične kariere kot svetovalec vlade za narodnosti posvetil zlasti varstvu pravic romske narodne skupnosti v Prekmurju.